Strateški svet vlade za gospodarski razvoj predlaga, da bi z letom 2007 v Sloveniji uvedli enotno davčno stopnjo, s čimer bi omogočili večjo davčno pravičnost, razbremenitev gospodarstva in oblikovanje pogojev za večjo konkurenčnost na svetovnih trgih. Član strateškega sveta Jože P. Damijan je na predstavitvi analize poudaril, da je enotna davčna stopnja izhodišče za nadaljnje pogovore, saj se Slovenija ne more zanašati na Evropo in mora izvesti strukturne reforme.
V skladu z novo davčno ureditvijo, bi bilo vse obdavčeno z enotno stopnjo. Vse kar bi kupili in vse kar bi zaslužili bi bilo obdavčeno 20 odstotkov. To pomeni, da ne bi bilo več dohodninskih razredov in davka na plače, davek na dodano vrednost (DDV) pa bi bil 20 odstotni, namesto sedanjih dveh stopenj – nižjega 8,5-odstotnega in višjega 19-odstotnega. Proračunski prilivi bi bili bolj ali manj takšni, kot so sedaj.
Aleš Vahčič z Ekonomske fakultete meni, da je Slovenija s sedanjo davčno ureditvijo kot 'močan avto, v katerem nekdo ves čas tišči na zavoro'. "Če bomo zavoro spustili, bodo stvari šle naprej in jasno je, da bodo vsi imeli več in ne bo nobenega problema," pravi Vahčič.
Poleg samega načrta reforme davčne ureditve, pa je na novo ureditev treba pripraviti tudi druga področja. Kot opozarja Boris Majcen, direktor Inštituta za ekonomska raziskovanja, s spremembami ne smemo hitet, saj je treba analizirati in pripraviti tudi socialno področje ter se potem odločati o novi enotni davčni stopnji. Ob tem je še opozoril, da ni prepričan, da bi takšna davčna ureditev rešila vse težave. Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete je prav tako opozoril, da predlagana davčna reforma pomeni veliko socialno prerazdelitev.
Hrana bi se bistveno podražila
Največja skrb so ljudje z nižjimi dohodki. Plače bodo neto ostale nespremenjene, osnovne življenjske potrebščine pa se bodo podražile. Hrana je namreč trenutno obdavčena po nižji stopnji, 8,5 odstotkov, po predlagani spremembi pa bi bila obdavčena 20-odstotno.
Nekdanji LDS-ov minister za evropske zadeve Milan M. Cvikl je opozoril, da bi enotna davčna stopnja prinesla dve vrsti žrtev. "Nedvomno bi bil bolj obdavčen revnejši sloj, na drugi strani pa je tu postavljen zanimiv koncept, da neto plače ostanejo enake." To pomeni, da bi se morali vsi v zasebnem sektorju, ki so sklepali individualne pogodbe na osnovi bruto zneskov strinjati, da se bodo njihove bruto plače zmanjšale, opozarja Cvikl.
