Enostranska rešitev Avstrije?

Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ) koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja v pogajanjih o dvojezični topografiji računa na podporo socialdemokratov (SPÖ). Predsednik koroškega BZÖ Stefan Petzner je v Celovcu dejal, da so socialdemokrati izvedli "zgodovinsko spremembo smeri" in se odpovedali razširitveni klavzuli, ki naj bi omogočila postavitev dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem.

Razširitvena klavzula je kamen spotike v pogajanjih o rešitvi vprašanja dvojezične topografije. Manjšinske organizacije vztrajajo pri tem določilu, ki naj bi določenemu deležu prebivalstva v nekem kraju omogočilo prošnjo za dvojezični krajevni napis. Predstavnikom koroških Slovencev, zlasti Narodnemu svetu koroških Slovencev (NSKS), se zdi število tabel, o katerem so tekla pogajanja z zvezno vlado, prenizko. Razširitvena klavzula je tudi eden od temeljev t.i. Karnerjevega predloga, ki ga podpirata Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) ter nemško nacionalno usmerjeni Heimatdienst.

Opustitev razširitvene klavzule

Po Petznerjevih besedah je predsednica koroških socialdemokratov Gaby Schaunig pred kratkim dejala, "da lahko opustimo razširitveno klavzulo".

Socialdemokrati so torej prevzeli stališče BZÖ, je poudaril Petzner. S tem je "umrl" tudi Karnerjev predlog, Haiderjeva taktika premikanja krajevnih tabel in privijanja dodatnih slovenskih tablic na enojezične table pa se je naknadno izkazala za pravilno, je menil vodja koroške BZOe in Haiderjev tiskovni predstavnik Petzner.

Schaunigova je v odzivu za APA zavrnila Petznerjeve izjave in poudarila, da se stališče SPÖ "ni spremenilo". Iz dobro obveščenih krogov na Dunaju pa je že nekaj časa slišati, da razširitvena klavzula za avstrijskega kanclerja Alfreda Gusenbauerja predstavlja "problem" in da stavi na celovito rešitev vprašanja topografije. Veliko število občin, ki bi prišle v poštev za razširitveno klavzulo, ima namreč socialdemokratske župane, ki se branijo vnašanja manjšinskega konflikta v občinsko politiko.

Rešitev problema brez slovenskih organizacij?

Petzner je poudaril, da naj bo prag za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov najmanj 15 odstotkov slovensko govorečega prebivalstva v določenem kraju. Predsednika koroškega BZÖ ne moti nestrinjanje slovenskih organizacij s predlagano opustitvijo razširitvene klavzule. "Dokončno rešitev lahko najdemo tudi brez slovenskih organizacij," je dejal Petzner. Udeležba manjšinskih organizacij pri pogajanjih o topografiji je namreč po njegovem mnenju bil le izraz "dobre volje".