Eno najtežjih let za kmetijsko pridelavo v Sloveniji: kakšne so rešitve?

"Smo v enem najtežjih let, kar se tiče kmetijske pridelave v Sloveniji," je dodal direktor ptujske območne enote KGZS Andrej Rebernišek. Pojasnil je, da so bili spomladi priča močnim nalivom ter posledično poplavam in plazovom, v zadnjih dveh tednih pa še nevihtam z močnim vetrom in točo. Na širšem ptujskem območju je spomladi poplavilo okoli 23.000 hektarjev kmetijskih površin, v prvi vrsti polj koruze, pšenice in ječmena. Številni kmetje so se odločili za novo setev, ki pa jo je zdaj uničila toča.

Toča v zadnjih dveh tednih je na območju ptujske enote KGZS povzročila škodo na okoli 5400 hektarjih kmetijskih površin, večinoma na poljščinah in vinogradih. Slednje še vedno ogrožajo tudi plazovi. Skupno škodo zaradi letošnjih ujm na območju ptujske enote KGZS ocenjujejo na 22,6 milijona evrov.

Na mariborskem območju šest milijonov evrov škode

Na mariborskem območju so največ težav povzročile obsežne majske padavine, ki so prinesle poplave in plazove. Škodo so po besedah direktorice KGZS Maribor Irene Kropf zabeležili na okoli 750 hektarjih kmetijskih površin, predvsem na posevkih koruze in v vinogradih. Škodo ocenjujejo na okoli šest milijonov evrov.

V zadnjih dneh je tudi na mariborskem območju klestila toča, ki je pustila hude posledice predvsem v vinogradih, med drugim na pomembnem vinorodnem območju Špičnik. Številni vinogradi so ostali brez grozdja, zaradi poškodb na trsih bo zmanjšan pridelek tudi prihodnje leto, je pojasnila direktorica. Škodo po toči ocenjujejo na okoli 800.000 evrov.

V Pomurju več kot 10 milijonov evrov škode

V Pomurju so bile nevihte s točo predvsem na območju med Mursko Soboto in Gornjo Radgono ter med Lendavo in Ljutomerom. Po besedah direktorja tamkajšnje enote KGZS Stanka Kapuna so poškodovale okoli 10.000 hektarjev koruze, 7000 hektarjev pšenice in 2500 hektarjev oljne buče, v nadaljevanju pa se bojijo gnitja in pojava bolezni na rastlinah. Zaradi razmočenosti tal je močno otežena sanacija kmetijskih površin, je pojasnil. Izračuna škode še nima, po njegovih ocenah pa bo gotovo znašala več kot 10 milijonov evrov.

"Slike na terenu so res žalostne," je dejal državni sekretar Darijo Krajčič, ki si je danes ogledal škodo na več kmetijah. Po njegovih besedah se je država že odzvala, saj je pripravljena sprememba zakona o naravnih nesrečah. "Do sedaj je veljala ureditev, da škode, ki se dajo zavarovati, država ne more pokrivati. S spremembo zakona, ki ga bo vlada sprejela takoj po počitnicah, pa določamo, da zavarujemo stvari, ki se jih da zavarovati. Tam, kjer je škoda 100-odstotna, bomo šli po sistemu de minimis, ki omogoča izplačilo že v letošnjem letu," je pojasnil.

Je letalska obramba učinkovita zaščita pred točo?

Kropfova je današnje srečanje izkoristila za poziv državi k zagotovitvi ojačane letalske obrambe pred točo. Kapun pa je pojasnil, da so se nevihte s točo večinoma izognile Goričkemu, kar pripisuje vplivu obrambe pred točo na avstrijski strani meje.

Državni sekretar je odgovoril, da je letalska obramba le ena od možnih zaščit pred točo. "V Sloveniji trenutno nimamo konsenza, ali je učinkovita. V Avstriji vidimo tudi veliko drugih vrst zaščite, kot so mreže in podobno," je dejal.

Opozoril je, da se v Sloveniji za razliko od Avstrije manj lastnikov kmetijskih zemljišč odloča za zavarovanja s strani zavarovalnic. "V financiranje protitočne obrambe v Avstriji poleg države in lokalne skupnosti kot pri nas prispevajo tudi zavarovalnice in kmetje," je dejal in pozval kmete, da do zavarovalnic nastopajo povezano. "S podnebnimi spremembami se bomo morali vsi skupaj spoprijeti," je dejal na srečanju v Sveti Ani, ki se ga je udeležil tudi predsednik KGZS Roman Žveglič.

Šinko: Najpomembnejša je preventiva

Škodo v kmetijstvu po neurjih v zadnjih dneh je danes ob robu srečanja z makedonskim kolegom Ljupčem Nikolovskim v Ljubljani komentirala tudi kmetijska ministrica Irena Šinko. Najpomembnejša je po njenih besedah preventiva, tako da imajo kmetje zaščitne mreže nad trajnimi nasadi in sklenjena zavarovanja. Zavarovanja za določene pridelke obstajajo in prav je, da kmetje to izkoristijo, ministrstvo pa zavarovanje tudi sofinancira v višini 60 odstotkov premije, je spomnila.

Ponovila pa je tudi dogovor pristojnih, da bo vlada na prvi seji po avgustovskem premoru sprejela predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki bo tudi za kmetijstvo predvidel sistemsko spremembo, po kateri bo v primerih 100-odstotne škode na pridelkih na voljo državna pomoč po shemi de minimis. V drugih primerih pa bo treba upoštevati evropsko zakonodajo, po kateri je najprej treba oceniti izpad pridelka ob spravilu, nato pa bo na podlagi cen v tekočem letu država izračunala izpad prihodka in pomagala.

Po sistemu de minimis bo torej pomoč hitra, saj je škoda že znana, je zatrdila. Zadnje ocene škode v kmetijstvu po julijskih neurjih so sicer po njenih besedah z minulega četrtka, ko je bilo govora o okoli 12.000 hektarov poškodovanih površin in o znesku približno 12,5 milijona evrov. A od takrat je bilo še več epizod neurij z dodatno veliko škodo, najnovejših okvirnih ocen pa še ni, je dodala.