Eno najlepših srednjeveških jeder, kjer si predpasnik nadene tudi Prevc

"Vse življenje smo se vozili mimo Škofje Loke iz domače vasi v Kranj. Včasih celo po bližnjici, da si se Škofji Loki izognil, če je nastal kakšen zastoj," se med našim obiskom smeji član znamenite slovenske skakalne družine Prevc. Zdaj se Cene Prevc iz nekaj minut oddaljene Selške doline ne vozi več mimo, ampak se vsak dan zapelje vanjo, saj je postala del njegovega službenega vsakdana. 

Številni nekdanji športniki se odločijo za odprtje lokalov ali restavracij, pri Cenetovi odločitvi za kavarno pa je zajec tičal v drugem grmu. "Žena je po izobrazbi slaščičarka, to ji je v veselje delati. Nahajamo se v hiši, kjer je 160-letna tradicija gostinstva, sploh slaščičastvo se je tukaj v prejšnjem stoletju 'na polno' razcvetelo. In ko je lani nekdo pristopil do mene z idejo, sem privolil, da greva skupaj v to, sploh z vidika, da bi se tukaj vzpostavil prostor, kjer bi žena lahko počela to, kar jo veseli," opisuje, kako je skakalnico zamenjal za kavarniške mizice. Kadar je treba, si prepasnik namreč nadene tudi sam.

Glavnino dela pa opravi Julija Prevc, njegova dologletna izbranka, ki jo je maja lani popeljal tudi pred oltar. "Ne vem, zdi se mi, da imajo Ločani res radi borovnice," se smeji, ko s čepico na glavi in v predpasniku stopi iz kuhinje ter brska po spominu, kaj bi izpostavila pri okusu domačinov za slaščice. Tudi ona pa pritrjuje, da je trenutni trend vsepovsod t. i. dubajska čokolada, o čemer smo že poročali.  

"Sicer pa v tem času piškoti, največji trend v decembru so vedno medenjaki," pristavi. V prazničnem času je prirejala tudi delavnice peke piškotov za otroke: "Pečemo klasične piškote, ki pa se jih nato čim bolj dekorira, da imajo čim več mrvic, bonbončkov. Da je lepo za 'učke', da malčki uživajo," je pojasnila.

Kompleksna prenova osrednjega trga

"Zelo prijazni ljudje in zelo lepo mesto, sploh ta stari del je res čudovit," je navdušena tudi ona nad Škofjo Loko, kjer se je zdaj znašla. "Predvsem te preseneti, kako ima lep potencial. Slovi predvsem po tem, kar boste danes videli, kot najbolj ohranjeno srednjeveško mesto. Sploh takrat, ko bomo imeli enkrat povsem prenovljen trg, bi znala stvar res lepo izpasti," njen mož z roko pokaže na razkopan osrednji trg, na katerem brnijo stroji.

Pravi, da so zaradi tega sicer izgubili celotno poletno sezono, saj je v prenovo zajet tudi del, kjer bi imeli sicer postavljeno zunanjo teraso: "V nekem trenutku smo imeli pred vhodom polmetrsko luknjo," dodaja. Čeprav naj bi prenova ožjega mestnega središča trajala še vse leto, se Prevc veseli, da bo v prihajajočem poletju lahko zunaj vsaj spet postavil stole in mize.  

Nekateri obiskovalci pa v zadnjih mesecih pravijo, da v center mesta ne želijo, češ da je samo blato. Drugi pa se vseeno sprehodijo po strmih in zavitih uličicah ter občudujejo skrite kotičke. 

Eno izmed najlepših starih srednjeveških jeder na Slovenskem

Mirjam Jezeršek je lokalna turistična vodnica za loško območje že 15 let. Kot univerzitetna diplomirana arheologinja vodi tudi skupine, delavnice in učne ure za otroke v Loškem muzeju, sicer pa vodi ture po mestu. Različne tematske poti, okrog Škofje Loke so Pot treh gradov, Pot v Puštal, Pot v Crngrob, pa tudi ekskurzije po Poljanski in Selški dolini. Torej, dvorec Visoko, Šubičeva hiša, Rupnikova linija, Žiri, Železniki, Groharjeva hiša, Sorica, Soriška planina.

Puštal je bil denimo nekoč središče protestantizma na Loškem. Ena izmed redkih slovenskih plemkinj, Hildegarda Svoboda, baronica von Wolkensperg, ki je tudi po vojni ostala na svojem gradu in tam dočakala visoko starost.

Za samo mesto Jezerškova  pravi, da gre definitivno za enega izmed najlepših primerov starih srednjeveških jeder na Slovenskem: "Dejansko je ohranjena tista tržna srčika, ki je večina mest ni ohranila, saj so jo novi arhitekturni trendi marsikje izbrisali. V muzju Loškega gradu je predstavljeni bogata zgodovina ter etnografija, prirodoslovje, likovna umetnost in šport."

"V muzeju prednjačijo šolske skupine, saj je vsebina muzeja vezana na učne vsebine. Ko obravnavajo temo srednjega veka, je to eden izmed najlepših primerov. V Loko pridejo tudi, ko v zadnjih triadi osnovne šole in v srednji šoli obravnavajo Visoško kroniko. Popeljemo jih po učni uri Agatina pripoved, ker spoznajo točke, ki jih je Ivan Tavčar vključil v svoj roman. Med gosti v mestu prednjačijo Evropejci, težko vam definiram, ali prednjačijo Italijani, Nemci. Med domačimi gosti gre večinoma za upokojence in za udeležence različnih dogodkov, ki jih pripravijo podjetja," našteva. Poleg vodenega ogleda izpostavi tudi aktivno preživljanje prostega časa v okolici, kot so počitnice na podeželju, pohodništvo, kolesarjenje, jahanje, ribolov ali pa smučanje. Pri smučarjih začetnikih in družinah sta zelo pribljubljena Soriška planina in Stari vrh, a slednji je prejšnji mesec sporočil, da v letošnji sezoni ne bo zagnal svojih naprav.

Kot pravi, vse bolj priljubljena postaja lokalna kulinarika, ki je vezana na tracicionalne jedi in lokalne sestavine, hkrati pa se vpleta sodobni element okusov.

"Ideja je, da bi mestu povrnili staro srednjeveško podobo v smislu tega tlakovanja in ureditve samega mestnega jedra. Zagotovo zdaj vpliva na turizem, saj je mesto 'razdrapano', če lahko tako rečemo, ampak nekje je treba začeti, da se lahko potem nekaj doseže. Vseeno vodimo skupine, peljemo šolarje, turizem se zato ni ustavil, ni pa na taki ravni kot takrat, ko je mesto tako, kot mora biti," priznava glede omenjene obsežne prenove mestnega jedra.

Dom številnih znanih Slovencev

Poleg treh znamenitih "podnuncev" - zgodovinar Pavle Blaznik, literat Tine Debeljak in geograf France Planina -, ki so bili na začetku prejšnjega stoletja rojeni v isti ulici pod Nunsko cerkvijo, v mestu obstaja tudi Aleja slavnih Ločanov.

Teh ni več z nami, je pa spisek še živečih znanih Slovencev, ki imajo na loškem območju korenine ali pa so tam našli nov dom, dolg in pisan. Poleg že omenjene znamenite skakalne družine Prevc, so na njem še številni drugi slovenski športniki. Svetovno znani nogometni vratar Jan Oblak, nekdanji smučarki Nataša Bokal in Špela Bračun, šprinterski rekorder Matic Osovnikar, judoist Sašo Jereb, biatlonec Tomaž Globočnik, pa glasbeniki Jan Plestenjak, Neisha in "Čuk" Jernej Tozon, igralec Lado Bizovičar, pisateljica Neža Maurer ter znana politična akterja, nekdaj sopotnika, zdaj pa sprta na očeh javnosti - Luka Mesec in Miha Kordiš.

Čeprav sogovornica ni rojena Škofjeločanka, je tam živela vrsto let. "Zelo lepo so me sprejeli, ampak po drugi strani pa je tukaj tradicija močno zakoreninjena in trdno držijo skupaj," je na primeru tuje restavracije opisala, kako prišlekom v mesto pogosto niso naklonjeni. Kot pravi, ima Loka sicer okoli 12.000 prebivalcev, v satelitske naseljih, kot sta Frankovo in Hafnerjevo naselje, je veliko prišlekov iz časa nekdanje skupne države, ko so sem prišli zaradi dela, saj je imela Loka izredno močno industrijo.

Danes je močno razvejana industrijska cona Trata, kamor vsak dan prihaja na delo več tisoč zaposlenih. Priročno stoji tik ob železniški progi Ljubljana-Jesenice, hkrati pa je tamkajšna železniška postaja osrednja (in edina) mestna. Kadar ni (pogostih) del na železniški infrastrukturi, pot do prestolnice lahko traja tudi le 20 minut, kar je manj kot z avtomobilom.

Kako preprečiti izseljevanje?

Škofja Loka je tudi eno izmed 22 slovenskih zgodovinskih mest, ki so povezana v združenje. "V ustanovno pogodbo smo pred več kot 20 leti zapisali, da se zavedamo, da so naša mesta umetnostni zaklad in turistična privlačnost. Ta misel se je takrat zdela zelo drzna in vizionarska, ampak točno tako je. Vsako mesto je po svoje mali dragulj, nosi svojo lastno zgodbo in prostor, ki mu danes rečemo staro mestno jedro," pravi Mateja Hafner Dolenc, ki je generalna sekretarka omenjenega združenja, sicer pa domačinka. "Škofja Loka je tisočletno mesto, ki je nastalo z darilno listino freisinških škofov in mi velikokrat rečemo, da je v Ločanih še del tega starega konzervativnega duha," se smeji.

Nato pa se zresni in poudari, da je treba v mesto vrniti življenje. "Dogajajo se stvari, ki mestom niso v prid, ne samo v Škofji Loki, ampak tudi v drugih zgodovinskih mestih. Struktura mesta, prihajajo vsebine, ki niso mestotvorne, ta trend je treba ustaviti in ga spremeniti, da dobimo v mesto nazaj prebivalce, meščane, tiste, ki želijo v mestu živeti, to je osnova," razloži. "Za življenje sta pomembni kultura in turizem, ampak z dogodki, ki sodijo v mesto. Ampak najprej je treba mesto obnoviti, potem se bodo tudi prebivalci dobro počutili. Če moraš živeti v neki stari stavbi, ki nima sodobnega načina življenja, človek ne bo hotel iti živeti tja. Prostor, ambient, servis, infrastruktura," pojasi, kako preprečiti izseljevanje oziroma spodbuditi priseljevanje.