Eno leto vlade: Preveč obljub in premalo dejanskih sprememb

Pred letom dni se je s parlamentarnimi volitvami, na katerih je z večino in Robertom Golobom na čelu slavila stranka Gibanje Svoboda. Politični prostor se je močno izčistil, saj se je takrat v državni zbor prebilo le pet strank. "Ljudje so iskali levega Janeza Janšo. Nekoga, ki ne bo samo govoril, ampak tudi kaj naredil," ugotavlja raziskovalka javnega mnenja Janja Božič Marolt. Pa je vladna koalicija izpolnila visoka pričakovanja? Kaj pravijo ključne državne statistike? Kaj sporočajo volivci? In kako svoje delo ocenjujejo vladajoči?

Premier natanko 365 dni po tem, ko je okužen s Covidom na kavču slavil zmago z rekordnim številom poslancev ene same stranke v državnem zboru, svojo politično pot ocenjuje za lepo, polno, a zelo naporno. "Verjeli smo, da bo sonce demokracije stalilo ledeno goro, ki nas je mrazila v zadnjih letih. Ampak tako kot vedno v življenju se je izkazalo, da je večina ledene gore skrita."

In kje je vlada napravila pozitivne spremembe? Nekaj osnovnih primerjav življenjskih statistik zadnjega leta pokaže, da je bila v mesecu parlamentarnih volitev povprečna bruto plača v državi 2 tisoč evrov. Po zadnjih dostopnih podatkih je slabo leto kasneje za 130 evrov bruto višja. A spremlja jo tudi občutno višja stopnja inflacije, 10-odstotna. 

"Sami kot vlada smo tudi sprejeli kritiko, da smo morebiti preslabo ali pa kdaj tudi prehitro komunicirali določene obljube, ki se potem izkažejo za težje uresničljive," ob tem pravi pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan. Ob tem je dodala, da na njenem ministrstvu delajo s polno paro in da so že izpolnili "kar precej predvolilnih zavez". 

Delo kot uspešno ocenjuje tudi vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec. "Po moji oceni je bilo delo uspešno. Ne tako hitro, kot bi si vsi skupaj želeli, to poudarjam še enkrat. Ampak je težko 20 let napak popraviti v enem letu." Da bi jih v prihodnjem letu v koaliciji zamenjala Nova Slovenija, se ne boji. "Smo mogoče nekoliko posebni ali pa naporni od časa do časa. Ampak mislim, da to daje tudi neko dodano vrednost koaliciji," pa svoje zaupanje v vlado še utemelji Vatovec. 

Je pa njegovemu zadovoljstvu nasprotno gospodarsko razpoloženje v državi, ki že četrti zaporedni mesec pada. V primerjavi z lanskim aprilom je gospodarsko razpoloženje nižje že za sedem odstotnih točk. Hkrati pa je že tako nizko število brezposelnih še za osem tisoč ljudi nižje kot lani. 

V največji opozicijski stranki SDS pred kamero niso želeli, so pa v Novi Sloveniji povedali, da so "skupaj z ljudmi precej razočarani". Vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj ob tem izpostavlja, da veliko napovedi in pričakovanj ni bilo izpolnjenih. "Zdaj je veliko razočaranje. Ugled vladi pada. Vlada po enem letu žal nima za pokazati niti enega izhodišča za reforme, ki so jih tako napovedovali. Ampak zgolj časovnice."

Nezadovoljstvo raste predvsem v zdravstvu. Lanskega aprila je nad dopustno mejo na zdravniško obravnavo čakalo 120.000 pacientov. Čakalna doba v zdravstvu je kljub 200-miljonskemu interventnemu zakonu v letu dni postala še daljša. 

Pomemben razlog, da vlada izgublja začetno podporo javnosti, bi po ocenah predsednice uprave Mediana Janje Božič Marolt lahko bila ravno prevelika količina obljub in premalo dejanskih sprememb. "Zanimiva je izjava enega sodelujočega v fokusnih skupinah/.../Pravi: 'Rabimo levega Janšo.' Ampak v tem pomenu besede, da bo ne samo govoril, ampak bo tudi človek akcije, da bo tudi kaj naredil." 

"Veliko so obljubljali in v resnici res malo naredili," je tudi povedala. Pozitiven vpliv pa ima na zadovoljstvo državljanov zamrznitev cen dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.