Eni prosjačijo, drugi zapravljajo

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) medtem opozarja, da se prepad med bogatimi in revnimi v naši državi povečuje. Ob peščici bogatih, ki vzdržujejo lepo in idilično sliko o življenju v Sloveniji, je 600.000 ljudi verjetno takih, ki se borijo za preživetje, poudarjajo. ''Revščina je v Sloveniji prikrita. Ljudje nočejo priznati, da so revni,'' je povedal izvršni sekretar ZSSS Ladislav Rožič. ''Ti ljudje iščejo pomoč pri znancih'', tako stanje pa je po njegovih besedah idealno za vsako oblast, še posebej za takšno, ki skrbi zgolj za ozek krog bogatih ljudi.

Avgusta je minimalno plačo v višini 424,90 evra neto prejemalo 23.250 ljudi, vendar v tej številki niso zajeti zaposleni pri samostojnih podjetnikih, kmetih in po podjemnih pogodbah, zato je po oceni ZSSS verjetno še enkrat višja. Kar 45 odstotkov vseh zaposlenih je prejemalo do 612 evrov neto plače, je povedal Rožič in se vprašal, kako lahko ti ljudje sploh preživijo. Vse več je takšnih, ki se po osmih urah rednega dela zgolj zaradi preživetja odločijo še za dodatno zaposlitev, je dodal.

V ZSSS so zaskrbljeni, ker podatek o 909 evrih povprečne neto plače v letošnjem avgustu daje videz, da je življenje v Sloveniji ravno idealno. Vprašanje pa je, kako je ta denar razporejen, je opozoril Rožič. Povprečje rušijo vodilni v podjetjih, tudi tistih v državni lasti, ki prejemajo izredno visoke plače in nagrade ter odpravnine, je pojasnil. Nespodobno visoke plače menedžerjev v članicah EU in tudi Sloveniji so obsodili celo finančni ministri unije, a ukrepov ni, je ugotovil Rožič. Izrazil je bojazen, da se bodo v času recesije delavske plače zniževale, ker so pač strošek, nihče pa ne govori o zniževanju menedžerskih nagrad.

Svetovalka ZSSS Andreja Poje je ob tem izrazila dvom v statistične podatke, po katerih naj bi 20 odstotkov najbogatejših ljudi v Sloveniji prejemalo dohodke, ki naj bi bili le 3, 4-krat višji od dohodkov 20 odstotkov tistih z najnižjimi plačami. Če bi to držalo, bi predsednik uprave Mercatorja, kjer plače delavcev znašajo 600 evrov, prejemal le 2040 evrov plače, predsedniki uprav SCT, Gradisa in ostalih gradbincev pa 1615 evrov, saj se plače njihovih delavcev gibljejo med 435 in 475 evri, je dejala. Pojetova je še opozorila, da je današnja minimalna plača s 424,90 evri nižja od praga tveganja revščine, ki je bil za leto 2006 izračunan v višini 466 evrov za osebo oziroma 978 evrov za štiričlansko družino. Te številke pa zdaj sploh niso več aktualne, saj vemo, da je bila v letu 2007 zelo visoka inflacija. V Sloveniji je po njeni oceni 600.000 ljudi takih, ki se borijo za preživetje.

ZSSS novo vlado poziva k reformam, ki bi zmanjšale revščino v Sloveniji. "Tu ne bo naletela na odpor sindikatov," je dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Medtem ko je v EU revnih šest odstotkov zaposlenih ljudi, pa je v Sloveniji ta številka zagotovo višja, je dejal ter izrazil bojazen, da bo trenutna finančna kriza povod za še večjo revščino v Sloveniji.

'Pomanjkanje ni nerešljiv problem'

Maja je bil pod okriljem državnih svetnikov in varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek Travnik posvet z naslovom Revščina in človekove pravice, ki je bil namenjen obravnavi nekaterih aktualnih vprašanj, povezanih z revščino. Udeleženci, med njimi predsednik republike Danilo Türk, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, varuhinja Čebašek Travnikova ter ministrica za delo, družine in socialne zadeve Marjeta Cotman, so skušali ugotoviti možne načine njihove razrešitve.

Türk je opozoril, da je revščina problem, o katerem moramo v naši družbi več razmišljati, in da je družbeni razvoj na srečo dosegel raven, ko gmotno pomanjkanje ni nerešljiv problem. ''V Sloveniji moramo upoštevati zmanjšanje ravni dohodkov, ki prizadeva številne in povzroča položaj izključenosti, in se vprašati, kaj moramo storiti, da bomo revščino čim bolj zmanjšali,'' je poudaril.

Kavčič meni, da tema o revščini in človekovih pravicah odstira eno od nekoliko zamegljenih projekcij družbene stvarnosti, saj bo prispevala k razumevanju del sestavin kakovosti življenja, to je svobode in blagostanja. Splošna deklaracija o človekovih pravicah pravi, da se vsi ljudje rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obenem je opozoril, da ''smo načela splošne deklaracije o človekovih pravicah vgradili v naše ustave in zakone, vprašanje pa je, koliko jih v resnici uresničujemo''. ''Pogosto deklaracija kot zagotovilo človeškemu rodu, da ne bo več trpel lakote in ponižanj, ostaja le mrtva črka na papirju,'' je ponazoril.

Ministrica Cotmanova je na posvetu poudarila, da so evropske države v zadnjih desetletjih razvile različne sisteme držav blaginje, ki jim na podlagi evropskih priporočil in lastnega znanja ter izkušenj sledimo tudi v Sloveniji. Zagotovila je, da v Sloveniji poznamo primere dobre prakse, ki še danes veljajo kot standard skrbi za človeka in njegovo dostojanstvo. ''A to ni dovolj, saj je revščina kljub vsem prizadevanjem prisotna. Ustvariti je potrebno pogoje za dostojno in kakovostno življenje vsakega posameznika,'' je pojasnila.

Varuhinja je poudarila, da je kmalu po začetku svojega mandata postala pozorna na pobude, ki so imele za skupni imenovalec revščino. Po njenih besedah so zato v Uradu varuha človekovih pravic začeli analizirati vprašanje revščine. Hkrati je izpostavila vprašanje, ali je revščino mogoče zmanjšati brez političnih sprememb. ''Politiki se zavedajo, da živi v Evropski uniji 16 odstotkov ljudi na pragu revščine, kar pomeni 78 milijonov prebivalcev. Kljub temu pa še ni sprejetih konkretnih ukrepov za odpravo revščine, s katerimi bi države obvezali k spremembam,'' je opozorila.

2010 – evropsko leto boja proti revščini

Stopnja tveganja revščine v Sloveniji je sicer med najnižjimi v Evropski uniji. Primerjava stopenj tveganja revščine med državami članicami Evropske unije namreč kaže, da je imelo nižji delež revnih kot Slovenija le pet držav: Nizozemska, Norveška, Češka, Islandija in Švedska, enako kot Slovenija pa še Avstrija, Danska in Finska. Obenem po podatkih italijanske Karitas 15 milijonov Italijanov živi v težkih socialnih razmerah, od tega 7,5 milijona pod pragom revščine.

Tudi zato so se v francoskem Marseillu na predvečer dneva za izkoreninjenje revščine srečali evropski ministri. Sestanek je bil tudi predpriprava na evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti 2010. Cilji so priznati pravice izključenih ljudi do dejavne družbene vloge in njihove zmogljivosti za udejstvovanje v družbi, poudariti odgovornost vseh v boju proti revščini, spodbujati socialno vključenost in razširjati dobre prakse v zvezi s socialno vključenostjo ter okrepiti zavezanost vseh glavnih političnih akterjev za sprejetje učinkovitejših ukrepov. Za pobudo bo na voljo najmanj 26 milijonov evrov, od tega jih bo 17 milijonov prispevala Evropska unija.