Eni nimajo, drugi ne dajo!

Potem ko smo pred nekaj časa poročali, da je kar četrtina vseh Mariborčanov na robu preživetja in da so potrebe po humanitarni pomoči na območju Območnega odbora Rdečega križa Maribor (OZRKM) letos kar za 40 odstotkov večje, smo se o tem pogovarjali s sekretarjem območnega združenja RK Alojzom Kovačičem, ki je poudaril, da so samo v zadnjih dveh tednih (razdeljevanja pomoči potekajo vsako sredo) med 1768 oseb razdelili 44 ton hrane in 1003 kilograme oblačil. Prav med enim od teh razdeljevanj se je zgodil incident, ko je ena od upravičenk do pomoči verbalno napadla delavca OZRKM v skladišču. Zaradi tega so morali najeti varnostnika, ki bo vsako sredo med razdeljevanjem paketov pomoči skrbel za red, kar je po besedah Kovačiča "skregano z zdravo pametjo".

Območno združenje Rdečega križa Maribor (OZRKM) deluje na območju Mestne občine Maribor in enajstih sosednjih občin, kar zajema okoli 185.000 prebivalcev. Samo leta 2009 je bilo v njihovem območnem združenju 36.508 prejemnikov pomoči, med katerimi je bilo 5.589 posameznikov in 1822 družin. Med družinami so tudi takšne, ki imajo pet in več otrok. Takšnih družin je kar 243.

Kot pojasnjuje Kovačič, so med prejemnike pomoči leta 2009 razdelili 10.380 prehranskih paketov Rdečega križa Slovenije, županskih paketov (zanje prispevajo lokalne skupnosti), vladnih paketov in paketov OZRKM v skupni teži 103.800 kilogramov in 24.275 kilogramov pralnega praška. Razdelili so še 56.975 kilogramov oblačil in obuval, 22.800 kilogramov bivalno-tehnične opreme ter 495.752 kilogramov interventnih zalog za najbolj ogrožene osebe skupnosti.

Med upravičence so v OZRKM leta 2009 razdelili še 30.988 evrov enkratnih finančnih pomoči. Gre za zneske od 20 do 150 evrov na prosilca, za pomoč posameznikom in družinam pa so zbrali namenskih 26.151 evrov.

V prvi polovici letošnjega leta so razdelili že 6089 prehranskih paketov in 13.248 kilogramov pralnih praškov, 3.825 kilogramov donatorske hrane, 297.476 kilogramov interventnih zalog, med upravičence pa so razdelili že 23.475 evrov enkratnih finančnih pomoči. Po denarni pomoči je bilo več povpraševanja tudi pred začetkom šolskega leta, saj je nakup šolskih potrebščin in oblačil za šolarje za mnoge družine prevelik strošek.

In kdo so upravičenci do pomoči?

Kot pojasnjuje Kovačič, je kar tri četrtine vseh prejemnikov pomoči posameznikov, po pomoč pa prihajajo tako upokojenci, delavci, ki čakajo na izplačilo plač iz preteklih mesecev, ali tisti zaposleni, ki imajo prenizke plače, da bi se prebili skozi mesec. Kar nekaj je tudi tistih, ki so ostali brez službe in se niso uspeli prijaviti na Zavod za zaposlovanje. Kot poudarja Kovačič, je v Mariboru tudi veliko tujcev in azilantov, ki zaradi neurejenega statusa nimajo možnosti dobiti socialne pomoči od države in občine, zato prihajajo po pomoč k Rdečemu križu skoraj vsakih 14 dni.

Večini upravičencev odločbo za dodelitev humanitarne pomoči izda Center za socialno delo, kot pojasnjuje Kovačič, pa se lahko tisti, ki nimajo odločb centra in potrebujejo pomoč, vsako sredo zglasijo na OZRKM, kjer jim nato izdajo potrdila za dvig pomoči. Na Rdeči križ kličejo tudi socialne delavke s šol, iz posameznih krajevnih odborov Rdečega križa in drugih institucij. "Ljudje nam prinašajo odrezke od pokojnine, odločbe sodišč, zaposlitvene načrte zavodov za zaposlovanje oziroma razna potrdila, kot so zahtevki za deložacijo in odklop električne energije,“ pojasnjuje Kovačič.

Ob hrani upravičenci pričakujejo in si najbolj želijo finančne pomoči, s katero bi lahko poravnali stroške bivanja, nakup zdravil in ortopedskih pripomočkov, plačilo šolskih potrebščin in stroškov toplih obrokov za šolarje, plačilo šole v naravi, računov za ogrevanje, plačilo poračunov električne energije. Nekateri potrebujejo denarna sredstva tudi za nakup dietne hrane, za izdajo osebnih dokumentov ali za plačilo stroškov potovanja ob pogrebih.

"Siromak vidi siromaka"

Po besedah Kovačiča majhen delež sredstev dobijo s strani Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) po javnem razpisu. Od Mestne občine Maribor dobijo del finančnih sredstev za zdravstveno in socialno letovanje otrok v njihovem Mladinskem počitniškem domu Frankopan Punat na otoku Krku, dodatno na javnem razpisu pa pridobijo še denar za 1500 prehranskih županskih paketov in minimalna sredstva od 200 do 1000 evrov za izvedbo nekaterih programskih nalog. S strani lokalnih skupnosti bi si želeli še več. "V letu 2011 bomo po spremembah Zakona o RKS pripravili predloge programov, ki bi jih naj lokalne skupnosti sofinancirale v naslednjih letih, in upamo, da bo v prihodnje za delovanje RK na lokalnem nivoju bolje poskrbljeno, kar bodo občutili predvsem ljudje, ki potrebujejo pomoč,“ dodaja Kovačič, ki je prepričan, da smo Slovenci še vedno pripravljeni pomagati in darovati za ljudi v stiskah.

Kot ugotavlja, darujejo večinoma tisti, ki tudi sami nimajo in se skozi življenje težko prebijajo. "Nikakor ne znamo nagovoriti tistih, ki imajo veliko in bi lahko pomagali, pa žal ne vidijo stiske soljudi. Kako je možno gledati posnetke obupanih in pozabljenih ljudi, ki so delali veliko več ur na dan, kot je zakonsko določeno, pa ni bilo niti enega posameznika ali ustanove, ki bi jim pomagali za najbolj nujne zadeve z nekaj 10.000 evri,“ se sprašuje Kovačič in dodaja, "da akcijam Rdečega križa ljudje še vedno zaupajo in po svojih močeh pomagajo, vendar siromak vidi siromaka, veliko ljudi pa pomaga samo zato, da ima od tega koristi, kar je žalostno, vendar resnično“.

Najeti so morali varnostnika

Kot smo že poročali, se je v sredo, 6. oktobra, v Skladišču humanitarne pomoči OZRK Maribor med razdeljevanjem humanitarne pomoči zgodil incident, ko naj bi ena od prosilk pomoči verbalno napadla delavca Rdečega križa, nato pa naj bi se pred poslopjem stepla še z eno od čakajočih v vrsti. "Nekateri so zaradi izsiljevanja prestopili prag normalnih odnosov med prosilci pomoči in tistimi, ki jim kot del civilne družbe pomagamo. Osnovni problem je v tem, da so ljudje prepričani, da jim pripada pomoč in da jim Rdeči križ mora pomagati, medtem ko skoraj razumejo, da imajo Centri za socialno delo kriterije in če zamudijo dan ali dva, nimajo 18 mesecev socialne pomoči,“ zgroženo ugotavlja Kovačič in dodaja, da "prav ti ljudje hodijo pred vrata humanitarnih organizacij in zahtevajo pomoč“.

"Toliko zahtev, groženj, žaljivk, psihičnega in tudi fizičnega nasilja kot je sedaj, ga še ni bilo. Z zdravo pametjo je skregano, da sem moral pri delitvi humanitarne pomoči plačati delo varnostnika, da smo lahko pomagali ljudem,“ pojasnjuje Kovačič, ki je prepričan, da bo takšnih in podobnih dogodkov v prihodnje še več. Med drugim tudi zato, ker je vedno manj tistih, ki si sami iščejo rešitve in so pripravljeni poseči po dodatnem delu, da bi si zagotovili normalno življenje, vedno več pa tistih, ki od Rdečega križa preprosto zahtevajo pomoč, ugotavlja Kovačič.