Posojila so dobili mimo pravil

Komisija za preprečevanje korupcije je preverjala, kako banke dodeljujejo posojila. Pri eni izmed bank so ugotovili, da je v letu dni več kot 1000 osebam odobrila posojilo mimo pravil in pogojev, ki veljajo za navadne občane. Je pa predsednik komisije Goran Klemenčič poudaril, da to še ne pomeni nepravilnosti.

Za to, da bi ugotovili, ali je šlo v primeru omenjene banke za nepravilnosti, bi bilo treba po Klemenčičevih besedah pogledati vsak primer posebej, lahko pa omenjeno "odstopanje nakazuje na to, da je mera odločanja o tem, kdo bo dobil posojilo pod enimi in kdo pod drugimi pogoji, nekoliko preširoka".

'Izrazito deformirana slika med javnim in zasebnim'

Na novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi poročila o delu komisije v letu 2010, je Klemenčič komentiral tudi navedbe iz poročila, da je komisija pri svojem delu s posebno analizo ugotovila, da v obdobju vsake vlade obstaja določena skupina podjetij, ki je v tistem času zelo povečala poslovanje z državo. Po navedbah Klemenčiča slednje kaže, da je finančna slika med javnim in zasebnim v Sloveniji "izrazito deformirana in da pomemben del državnega proračuna sledi zasebnim podjetjem, vezanim na menjave oblasti".

Imen omenjenih podjetij na komisiji novinarjem danes niso želeli razkriti, saj se v posameznih primerih vodijo nekateri postopki (15 jih teče), prav tako pa podjetjem brez trdnih dokazov ne želijo delati poslovne škode. "Sama analiza namreč še ne pomeni, da če eno podjetje pod eno oblastjo izpade ali pride noter pod drugo oblastjo, da je kaj narobe. To, da je neko podjetje izpadlo, lahko namreč pomeni tudi to, da je nova oblast ravnala gospodarno, ker je bilo denimo prejšnje nesmotrno prilepljeno na državni proračun," pojasnjuje Klemenčič.

Je pa Klemenčič danes povedal, da na komisiji že razvijajo ustrezno metodologijo, ki jim bo v prihodnje pomagala preverjali tudi to, kdaj je šlo za upravičeno sodelovanje z državo in kdaj ne. Njihova končna želja, za katero si bodo prizadevali, pa sicer je, da bi državni organi nekoč omogočili vmesnik, preko katerega bi lahko vsak v vsakem trenutku pogledal, s katerimi podjetji je posloval določen državni organ.

Le malo sumov korupcije dočaka epilog na sodišču

Kar se tiče učinkovitosti državnih organov pri preganjanju korupcije, Klemenčič ni zadovoljen s tem, da le malo sumov korupcije – "krepko pod 10 odstotki" – ki jih ugotovi komisija, dočaka epilog na sodišču. Za slednje je, kot pravi Klemenčič, veliko razlogov, ki "jih ni mogoče strniti v preprosto obtožbo, da je slovensko pravosodje neučinkovito". "Je pa nedvomno težava v prioritetah in obdelavi tovrstnih dejanj. In temu bo treba v prihodnosti posvetiti neprimerno več pozornosti," je dejal Klemenčič.

Gre v primeru NPU za korupcijo?

Na novinarski konferenci so prisotni člani vodstva komisije danes tudi razkrili, v kakšni fazi so posamezni primeri preverjanja sumov korupcije. Klemenčičev namestnik Rok Praprotnik je glede preverjanja, ali je šlo pri najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad za korupcijo, dejal, da je postopek v zaključni fazi. V zadnjem času je komisija pridobila veliko dodatnih dokumentov in opravila nekaj novih pogovorov. Praprotnik upa, da bo zadeva na koncu "zaključena z neko končno odločitvijo komisije", če bodo ugotovili sistemske napake, pa namerava komisija pristojnim organom priporočiti sprejetje ustreznih sistemskih varovalk, pojasnjuje.

Kaj se dogaja s primerom Simone Dimic?

V zaključni fazi je tudi preverjanje suma korupcije pri obnovi hiše nekdanje vodje kabineta predsednika vlade Simone Dimic, na podlagi katerega je komisija tudi začela preiskavo odobravanja posojil v bankah.