Energetski zakon v radikalni Nemčiji prijaznejši od slovenskega

Država z novelo energetskega zakona v novogradnjah prepoveduje ogrevanje na zemeljski plin, v strnjenih naseljih pa kurilne naprave na tekoča in trda goriva – torej tudi na drva. Cilj zakona je zmanjšati negativne posledice za podnebje in uvozno odvisnost od tujih energentov ter omogočiti prebivalcem Slovenije, da bi v prihodnosti plačevali manj. 

Hkrati na ministrstvu za okolje, prostor in energijo (MOPE) opozarjajo, da gospodarstva, ki ne bodo razogljičena, v prihodnosti ne bodo konkurenčna. "Cene zemeljskega plina za končne odjemalce so bile lani in letos v nekem sprejemljivem obsegu zato, ker je intervenirala država, ki povrača nadomestila dobaviteljem zemeljskega plina iz državnega proračuna. To pomeni, da že od jeseni 2022 trošimo davkoplačevalski denar za vzdrževanje znosnih cen zemeljskega plina." Zato je, pravijo, nerazumljivo, da se v okoliščinah, ko moramo regulirati trg z državno intervencijo, poziva k večanju in ne k zmanjšanju rabe zemeljskega plina. 

"Tak zakon ni povsem realističen," pa odgovarja Tone Staroveški iz podjetja Kovintrade, ki med drugim vgrajuje najsodobnejše plinske in biomasne kotle. "Te naprave so danes zelo čiste, izpusti zanemarljivi oziroma minimalni," dodaja. Seveda se je ob zakon spotaknil tudi opozicijski politični pol.

Napak je po mnenju stroke, ki so jo na vladi očitno preslišali, veliko. Da ima zakon številne luknje, opozarjajo domala vsi, ki se jih zakon tako ali drugače dotika. Inženirji opozarjajo na morebiten upad števila stanovanjskih novogradenj na račun določil novega energetskega zakona (EZ-2). "Prepovedi projektiranja in vgradnje plinskega kotla, prepovedi podeljevanja koncesij za gradnjo in upravljanje lahko otežijo ali celo onemogočijo izvedbo gradnje stanovanjskih stavb na področjih, kjer so že sprejeti ustrezni prostorski načrti in je po njih predvideno priključevanje na plinsko omrežje," opozarja strojni inženir Saša Rodošek.

Na tnalu tudi les, edini zanesljiv naravni vir v državi?

Četrta z lesom najbogatejša država v Evropi s prenovljeno zakonodajo preživlja krivično obdobje, menijo številni strokovnjaki, med njimi tudi direktorica Gozdarskega inštituta dr. Nike Krajnc: "Če lesa ni treba transportirati z drugih kontinentov, potem ga lahko obravnavamo kot obnovljiv vir."  Letni prirast gozda v Sloveniji je skoraj devet milijonov kubičnih metrov, posekamo ga le 75 odstotkov. V gozdu tako vsako leto ostaneta dva milijona kubikov lesa, ki počasi razpada. Seveda se tudi ob razkroju lesa sprošča ogljik, le da nekoliko počasneje, kot če ga kurimo. Glede na študijo v reviji Nature razpadajoča drevesa na globalni ravni prispevajo za 11 gigaton ogljičnih izpustov. Če to primerjamo z izpusti rabe fosilnih goriv, pridemo do tretjine. Tako imamo izbiro, ali ga izkoristiti za ogrevanje in ogljik izpustiti skozi dimnike ali ga pustiti razpadati v gozdovih.

"Predlog novega energetskega zakona nikakor ne vsebuje prepovedi, o katerih govorijo nekatere politične stranke in interesna združenja, pač pa so ga izrabile za svojo promocijo, s katero zavajajo javnost," mirijo na ministrstvu za okolje, prostor in energijo, toda šesti odstavek 22. člena predloga zakona pravi, da v strnjenih naseljih nista dovoljena projektiranje in vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva. Za direktorico Gozdarskega inštituta je to jasna prepoved vgradnje vključno z zamenjavo dotrajanih naprav, torej tudi prepoved posodobitve ali prehoda na boljšo tehnologijo izrabe biomase. "Razumeti moramo, da Slovenija nima drugih virov od lesne biomase in na to bi se morali zanesti. Prej kot prepovedati bi morali omejiti stare peči, zamenjati kotle ter ljudi naučiti, kaj so kakovostna goriva in kako pravilno zakuriti. Omejevanje je napačna strategija."

Danes se z drvmi vsaj delno ogrevajo skoraj vse hiše, opozarja gradbinec in podpredsednik Obrtne zbornice Zoran Simčič. "Na periferiji, podeželju se največ gradi in menim, da bodo ljudje težko sprejeli, da ne morejo več vgrajevati kotlov na biomaso. Bolj smiselno bi bilo najprej poskrbeti za energetsko sanacijo."

"Omejitev bo veljala le, če se za to odloči občina, in le za nove ali prenovljene eno- ali dvostanovanjske stavbe v gosto naseljenih območjih, kjer je problematična kakovost zraka. Obstoječih kurišč v strnjenih naseljih se zakon ne dotika. Država še naprej spodbuja daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, pa tudi uporabo biomase v individualnih kuriščih, če so izven strnjenih naselij, saj je les kot domači obnovljivi vir energije strateškega pomena za Slovenijo. Še vedno bomo lahko uporabljali lesno biomaso tudi v strnjenih naseljih kot sekundarni vir, na primer za kuhanje, kamin," zatrjujejo na ministrstvu.

Plin je relativno čista izbira, a bo vse dražji, elektro omrežje pa (pre)obremenjeno

Ogrevanje na plin bo v prihodnje eden od dražjih načinov ogrevanja, zato je smiselno ljudi na to opozoriti že zdaj in postopno preiti na druge načine ogrevanja ter se tako izogniti energetski revščini, opozarjajo na MOPE. Predsednik Gradbene sekcije pri Gospodarski zbornici Slovenije Gregor Ficko se čudi "strokovni napaki" odločevalcev. "Edini problem plina je, da ga ne moremo uvoziti iz Rusije." 

Urban Odar, direktor Gospodarskega interesnega združenja za zemeljski plin, je na MOPE poslal številne pripombe. "Eden izmed ključnih razlogov, ki jih ministrstvo navaja za omejevanje uporabe plina, je zmanjšanje emisij CO2. Pri tem ne navaja, da ima enota transportirane energije po plinovodnem omrežju med daljinskimi sistemi najnižji ogljični odtis."

Danes plinovodno omrežje, ki ga je Slovenija začela graditi v 80. letih prejšnjega stoletja, zajema 5065 kilometrov in oskrbuje 86 slovenskih občin, operaterji pa imajo skupno več kot 121.000 gospodinjskih odjemalcev, torej dobro četrtino vseh gospodinjstev v državi. Postopno bodo tako sprejemali nove prostorske načrte neodvisno od morebitne razpoložljivosti distribucijskih razvodov zemeljskega plina. Kar pa še zdaleč ni tako preprosto, kot se sliši. "Treba bo predvideti ustrezno velike razpoložljive priključne moči na elektro distribucijsko omrežje, ki pa je, kot opozarjajo upravitelji elektro omrežij, že sedaj marsikje na robu zmogljivosti," opozarja Rodošek.

V hladnih zimskih dnevih brez sončnega obsevanja je treba poleg nazivne toplotne moči toplotne črpalke za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode zagotoviti tudi potrebno moč polnilnih mest za električne avtomobile na parkirnih mestih, ki pripadajo stavbi, nadaljuje. "Takšne priključne moči so lahko tudi do nekajkrat večje od običajnih priključnih moči stavbe," pravi, kar pomeni dodatne transformatorske postaje, vlaganja v bolj robustno omrežje in podobno. 

Za zagotovitev vseh energetskih potreb (toplotne črpalke, elektrifikacija vozil) v prihodnosti pričakuje veliko povečanje potreb po električni energiji. "Ker je postavitev hidroelektrarn in vetrnih elektrarn, tudi velikih sončnih elektrarn, zaradi nasprotovanja okoljevarstvenih organizacij čedalje zahtevnejša, jedrske elektrarne pa, kot kaže, še dolgo ne bo, ni jasno, od kod bomo pridobili vso potrebno električno energijo. Očitno bo edina možnost uvoz električne energije, kar pa še zdaleč ne pomeni bolj zelene rešitve, saj tudi uvožena električna energija ne bo proizvedena le iz zelenih virov, pač pa v velikem delu iz tistih, ki imajo velik vpliv na globalno segrevanje," razmišlja strojni inženir.

Ko so radikalni Nemci bolj prijazni kot Slovenci

Na inženirski zbornici so ministrstvu želeli prikazati primer prehoda iz fosilnih goriv na obnovljive vire energije, kot je predviden v Nemčiji. Zakon o energetski oskrbi stavb 2023 (Gebäudeenergiegesetz – GEG) velja za začetnika skupne energetske politike EU. 

"GEG predvideva še vedno dovolj ambiciozne cilje glede prehoda oskrbe stavb z energijo za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode, vendar mnogo bolj pragmatično, saj dopušča hibridne sisteme z omejeno rabo zemeljskega plina bolj postopno (do leta 2045) in tehnično opredeljeno (problematika obstoječih stavb s plinskim etažnim ogrevanjem) kot slovenska različica zakona. Poleg tega so finančne spodbude za ustrezne sanacije sistemov oskrbe stavb z energijo bolje usmerjene in predvsem višje kot v Sloveniji," pravi Rodošek.