Na izbiro le drage rešitve

"Počasi se bo treba znebiti premoga," razmišlja dr. Ferdinand Gubina. Elektrika bo še v tem desetletju postajala bolj in bolj prevladujoči vir energije in kot pravi, samo sončna energija tega ne bo rešila. "Četudi po načrtu zgradimo za sedem gigavatov sončnih elektrarn, bomo koristili le 700 megavatov, kolikor je zdaj kapaciteta Šoštanja,"  izpostavlja glavno pomanjkljivost energije sonca. Kot pravi, ne potrebujemo energije, temveč moč, zato bomo morali najti vire za prilagodljivo proizvodnjo električne energije glede na nihanje porabe.

Večina pomembnih igralcev v slovenski energetiki se je sestala na posvetu, ki sta ga pripravili Elektrotehniška zveza Slovenije in Energetska zbornica Slovenije (EZS). In morda glavno in najbolj zaskrbljujoče sporočilo: Slovenija je že tri desetletja brez ustrezne strategije elektroenergetskega sistema. "Zadnji načrt razvoja elektroenergetskega sistema sem jaz podedoval leta 1993. Torej, 30 let je minilo. Vsakih 10 let bi ga morali obnoviti, ker se menja tehnologija, še posebej pa bi ga potrebovali zdaj, ko je pred vrati menjava energentov."

Edina pot naprej neizbežno vodi v višje položnice

Distribucijska podjetja vstopajo v obdobje intenzivnega investiranja oziroma celovite prenove distribucijskega omrežja. Ocenjena vrednost posodobitve zaradi zagotavljanja večje robustnosti in dodajanja novih sončnih elektrarn je že zdaj štiri milijarde evrov, a verjetno tudi to ne bo dovolj, pravi Uroš Blažica, predsednik Sekcije Eurelectric pri EZS: "Predviden obseg investicij na letni ravni se bo moral več kot podvojiti, če bomo želeli doseči načrtovane cilje. Če smo se odločili za zeleni prehod, bo položnica višja. Druge poti ni."

V luči opuščanja premoga in drugih fosilnih virov ter predvidene rasti porabe električne energije v prometu, ogrevanju in industriji bo poleg vlaganj Slovenija odvisna tudi od uvoza. "Če želimo doseči zastavljene cilje, moramo uporabiti vse razpoložljive obnovljive vire energije, kakor tudi jedrsko energijo in vire fleksibilnosti, kot so hranilniki, baterije in elektrolizerji. Podpiram JEK 2, vendar novih poceni proizvodnih virov ne pričakujmo," meni generalni direktor HSE dr. Tomaž Štokelj. Pri tem opozarja tudi na smiselnost gradnje nove jedrske elektrarne. "Gradnja novih proizvodnih enot je konkurenčna le, dokler je energija v tujini dražja, če pa je cena večkratnik tistih v tujini, pa je že vprašanje. Italija denimo ima dovolj kapacitet, ki pa jih ne uporablja ves čas in elektriko uvaža; lahko pa v času krize zažene vse svoje enote in je samozadostna."

 Na drugi strani Gubina svari pred prevelikim zanašanjem na uvoz električne energije. "Zdaj se naši vodilni zanašajo na trgovino. Ni rezerv, ni nobene veze. Edini, ki lahko izvažajo, so Francozi." Meni, da preveč držav računa na uvoz iz Francije (naproduktivnejše jedrske države v Evropi), in izpostavlja primer Irske, ki sloni predvsem na sončni in vetrni energiji in ima težave s stabilnostjo omrežja. "Zgradili so dva enosmerna voda za uvoz proti Angliji, zdaj gradijo še tretjega proti Franciji. Tega ekonomisti ne razumejo."

Jedrska energija kot edina rešitev? 

Vse bolj se zdi, da je jedrska energija oziroma gradnja drugega bloka jedrske elektrarne najbolj udobna rešitev. V Nemčiji tedensko potekajo posveti o koriščenju vodika, a kljub temu še ni ustreznih rešitev. Po besedah mag. Aljoše Deželaka iz ELES-a bosta največja izvoznika elektrike leta 2030 Velika Britanija in Francija, nekoliko tudi še Romunija, Slovaška, Avstrija. Slovenija bo izpostavljena pretoku moči na koridorju sever-jug, od Nemčije do Balkana, kar za seboj potegne potrebe po povečanju prenosnih zmogljivosti na slovenskih mejah. "Slovenija bo verjetno uvažala svojo energijo, sicer pa bo uvoznica tudi Nemčija kljub ogromnim količinam neizkoriščene energije. Presežki sončne energije bodo namreč v času visoke sončne aktivnosti v poletnem času, pa tudi pozimi bo veliko zavržene energije."

Gubina kot enega večjih izzivov energetskega prehoda izpostavlja še shranjevanje energije. "Zaenkrat še ni tehnologije, ki bi omogočila učinkovito pretvorbo v vodik ali da bi viške energije, proizvedene s sončnih elektrarn, shranjevali v akumulatorje, črpalne elektrarne. Problem z akumulatorji je, da energija zdrži 10 dni, pri plinu takšnih težav ni."

V strokovni in laični javnosti se vodik vse bolj izpostavlja kot potencialno osrednji medij za pretvorbo in shranjevanje energije obnovljivih virov in ustrezno nadomestilo za zemeljski plin. Električna energija, proizvedena z elektrarnami na obnovljive vire, se lahko z elektrolizo pretvori v vodik, začasno ali dolgoročno shrani in uporabi v energetiki, transportu ali industriji. "Pretvorba se zdi še posebej privlačna ob presežkih električne energije v sistemu in oblikovanju ugodnih cen na trgu z električno energijo. Čeprav je vodik predmet mnogih razprav in Slovenija že premore nekaj iniciativ, se nam za razliko od nekaterih drugih držav konkretnejši demonstracijski projekti šele obetajo, je pojasnil dr. Uroš Kerin iz ELES-a. A še pred tem Slovenija potrebuje razvojni načrt elektroenergetskega sistema, ki bo med drugim opredelil proizvodne vire in razvoj omrežja za zanesljivo oskrbo prebivalstva in gospodarstva.