Energetika Ljubljana prevzema novo plinsko-parno enoto

Energetika Ljubljana je sicer majhen igralec na maloprodajnem trgu električne energije, njen tržni delež je manjši od pol odstotka.

Nova tržna cena brez davka za gospodinjske odjemalce po koncu 2,5-letnega obdobja vladne regulacije cen elektrike je 124,89 evra za megavatno uro (MWh) za večjo tarifo, 102,89 evra za MWh za manjšo tarifo in 113,89 evra za MWh za enotno tarifo.

Nismo najcenejši, nismo pa niti najdražji, je nove cene na redni novinarski konferenci ljubljanskega župana Zorana Jankovića orisal njen direktor Samo Lozej.

Energetika Ljubljana je medtem precej večji igralec na maloprodajnem trgu plina, kjer pri gospodinjstvih po podatkih Agencije za energijo s 27,5 odstotka zaseda največji tržni delež. V podjetju ostajajo pri ceni plina, uveljavljeni s 1. januarjem. Ta je pri 49,95 evra za MWh brez davka za sedem odstotkov nižja od tiste pred tem.

Obenem Energetika upravlja z največjim sistemom daljinske oskrbe s toploto v državi, saj zagotavlja toploto za več kot 60.000 stanovanj. V trenutni ogrevalni sezoni je variabilni del cene toplote, ki je na računih izražen kot dobavljena toplota, 76 evrov za MWh brez DDV.

"Ostajamo cenovno zelo konkurenčni na vseh treh segmentih," je prepričan Lozej.

Primarni cilj podjetja medtem ostaja razogljičenje proizvodnih virov, je dodal. Napovedal je, da bodo konec meseca od izvajalcev postavitve novega objekta, grškega Mytilineos Holdings, prevzeli novo plinsko-parno enoto v Te-TOL.

To je prvi korak k razogljičenju, saj bo treba Energetiki kupovati za polovico manj kuponov za emisije CO2. Za 70 odstotkov se bo po napovedih zmanjšala tudi uporaba premoga pri oskrbi s toploto in elektriko, s tem pa tudi izpusti toplogrednih in škodljivih plinov ter prašnih delcev. Janković je Lozeja dopolnil z besedami, da plinsko-parna enota že dela pod polnim zagonom, izpusti iz nje pa da so popolnoma čisti.

Te-TOL bo z novo enoto proizvedla tudi bistveno več elektrike, tako da bo postala tretji največji proizvajalec elektrike v državi. Zagotavljala bo okoli osem odstotkov celotne elektrike v državi, je dejal Lozej. Janković je ponazoril, da to zadošča za oskrbo 600.000 gospodinjstev oz. za dve Ljubljani.

Lozej je omenil tudi ostale projekte Energetike Ljubljana. Družba je pridobila gradbeno dovoljenje za tehnološko preureditev prvega kotla v moščanski toplarni-termoelektrarni, ki bo po novem namenjen kurjenju lesne biomase. Projekt je ocenjen na več kot 100 milijonov evrov, zaključen pa naj bi bil v 2027. Z njim bo uporaba premoga v Ljubljani zmanjšana na minimum.

Obenem je Energetika Ljubljana že objavila javno naročilo za postavitev polnilne infrastrukture za alternativna goriva v Stanežičah, kjer bodo z elektriko in vodikom polnili avtobuse. Dela naj bi stekla konec marca in bila končana letos, celoten projekt je ocenjen na 3,4 milijona evrov. V Kosezah pa bo Energetika po načrtih postavila sončno elektrarno z močjo dveh megavatov in elektrolizer za proizvodnjo zelenega vodika. Ta projekt je ocenjen na 5,5 milijona evrov in naj bi bil izpeljan ob koncu leta ali v začetku 2026.

Skupaj s partnerji – ljubljansko občino, družbo Elektro Ljubljana in državno direkcijo za vode - pripravljajo tudi projekt ureditve plovne poti po Ljubljanici, ki bo poleg čiščenja brežin in dna in ureditve krožne plovne poti po Ljubljanici in Gruberjevem prekopu vključeval tudi energetsko rabo mestne reke z gradnjo malih hidroelektrarn. Že letos naj bi po Jankovićevih besedah steklo urejanje Šuštarjevega nabrežja pri zapornici na Ambroževem trgu.

Tako Lozej kot Janković pa v kratkem pričakujeta vladno potrditev posodobljene uredbe o sežiganju komunalnih odpadkov, po kateri bi poleg celjske v Sloveniji postavili še dve sežigalnici, in sicer v Ljubljani in v Mariboru. Na mestni občini so prepričani, da alternative temu, da sami poskrbimo za svoje odpadke, ni, s sežigalnico pa naj bi Ljubljana postala tudi 70-odstotno energetsko samozadostna.