'Ene politike ima dobre Golob, druge Janša. Imel bi nalogo, da med njimi vzpostavim dialog'

Za Slovenijo ste v smislu državne politike neznanka. Razkrijte nam strategijo, kako vam je v tako kratkem času uspelo zbrati šest tisoč podpisov?

Strategija je takšna, kot bo strategija, ko bom predsednik: delavnost, načrt, vizija in prava ocena situacije. Mislim, da smo z mojo ekipo, ki je odlična, pravilno zastavili pot. Vedeli smo, da bom zbiral podpise kot neodvisni kandidat, ne glede na to, ali bom dobil povabilo od katere koli stranke, in vedel sem, da bo to zame kot popolnoma neodvisnega kandidata velik zalogaj. Zasnoval sem fantastično ekipo, volilni štab z izjemno sposobnimi ljudmi, mladimi. In seveda vsi prostovoljci, ki so pristopili in dejansko zaupali vame ter pomagali zbirati podpise, ker me poznajo. To je bil uspeh tega.

Hkrati se začenja kampanja in to bo še en zahteven projekt. Kako jo boste financirali? Kdo vam pri tem pomaga?

Kampanja bo skromna, ker finančnih sredstev za to nimam. Sprejemal bom sredstva fizičnih oseb in donatorjev. Ampak odkrito povem, da bo čisto spontano, niso vedno sredstva bistvena, mislim, da je bistvena vizija in bistveno je tisto, kar ima človek povedati. V to verjamem, seveda pa bo na koncu rezultat povedal svoje.

Ampak če bi ocenili, koliko sredstev boste namenili?

Če sem odkrit, se s tem nisem ukvarjal. Odvisno, koliko bom zbral z donacijami, za zdaj mislim, da bo to maksimalno 10 tisoč evrov.

Kako prepričani ste o uspehu kandidature? Rekli ste, da obljubljate, da boste dosegli maksimalno možno število glasov. Kaj to pomeni? Kaj bo za vas dober izid?

Zavedam se, da sem na političnem parketu popolnoma novo ime in tudi popolnoma jasno mi je moje izhodišče, moja štartna pozicija, s katere sem štartal kot neodvisen kandidat. Glede na to, da mi je tako dobro uspelo pri podpisih, verjamem, da bom dober vtis naredil tudi pri volivcih. Obljubim, to je tisto, kar lahko jaz naredim, da se bom potrudil najbolje, dal bom vse od sebe, celega sebe, kot se dam v vsaki stvari. Ne morem pa vplivati na zunanje dejavnike in vrednosti tistih, ki imajo za seboj stranke, tisti bodo lažje prišli do glasov. Ampak moja glavna obremenitev ni to, pač pa, da moje sporočilo predam volivcem. Upam, da bo demokracija pokazala prave barve, da se bomo imeli vsi kandidati možnost predstaviti in da nas bodo obravnavali enako.

Ne greste na zmago?

V življenju grem vedno na zmago.

Kot rečeno, na političnem parketu ste povsem nov obraz in kampanja bo priložnost, da vas v tem smislu spoznamo. Ves čas poudarjate, da za sabo nimate nobene stranke, je torej nimate?

Nimam in je nočem imeti.

Kdo pa so ljudje, ki sodelujejo z vami? Razumemo, da je to vaša družina. Kdo še?

Prvi človek, s katerim sodelujem, je tudi predsednik društva Viljem Julijan, dr. Nejc Jelen. V ekipi je še ogromno mladih ljudi in prostovoljcev.

Pravite, da ste neodvisni kandidat, kar se zdi, da je v tej kampanji želja večine. Zagotovo pa vam je bližje ena ali druga politika. Kako bi se nazorsko profilirali?

Jaz zase rečem, da sem liberalni konservativec. Ene stvari vidim zelo liberalno, druge mogoče bolj konservativno. In s tem se ne obremenjujem, ljudje smo večbarvni, večplastni in mislim, da je treba tako tudi gledati na življenje. Stališča se tudi spreminjajo in s tem ni nič narobe. Če bi bil predsednik republike, bi bilo zame pomembno samo, da delam v interesu vseh ljudi, torej vseh Slovencev in Slovenk.

Kje ste bolj liberalni in kje bolj konservativni? Na katerih področjih? Izpostavite jih nekaj.

Bolj liberalen sem v smislu pisane družbe, pluralizma, sprejemanja na primer istospolno usmerjenih ali pa v smislu tega, da smo svobodni. Sem velik zagovornik človekovih pravic. Mogoče malo manj liberalen ali pa konservativen sem v tem, da moramo poskrbeti zase v smislu nacionalne varnosti, absolutno moramo pomagati vsakemu, ki potrebuje pomoč, ampak pri varnosti moramo na prvo mesto dati lasten narod.

Pa se premaknimo na slovensko politično polje. Če bi se morali opredeliti, kdo vam je bližje, Janez Janša ali Robert Golob?

Ravno to je tisto, česar ne smemo več zasledovati in o čemer govorim, da je napačno. Ni bližjega. Pomembno je samo, da skupaj sprejemamo politike, dobre za Slovenijo. Ene politike ima dobre Robert Golob, druge Janez Janša. Nikakor se ne mislim opredeljevati do enega ali drugega, kot predsednik bi imel v prvi vrsti nalogo, da vzpostavim dialog med tema dvema politikama. Notranja politika, ki smo ji priča zdaj, in to je tudi eden od ključnih razlogov, zakaj sem najavil kandidaturo, je destrukcija, ki jo v naši državi izvajamo že 30 let. Postavimo stvari in jih podremo. In to igračkanje se mora na eni točki končati oziroma moramo stopiti bolj konstruktivno v dialog. Vsak pljunek z desne proti levi ali z leve proti desni je pljunek v obraz lastnemu narodu. Politika se mora zavedati, da delamo za Slovence in Slovenke. In to je bistveno. Ne pa, kdo ima prav, kdo je boljši, kdo slabši.

Kdo je za vas dober politik? Po kom se, če ne želite v Sloveniji, lahko tudi v svetovnem merilu, zgledujete?

Za mene je največja vera dobrota. Ne bi izpostavljal nikogar, ker se ne želim na ta način predalčkati, potem takoj nekdo reče, ker je pohvalil njega, je desni, je levi. Dober je tisti predsednik, ki mu je na prvem mestu njegov narod, in ki zna biti v svojih ideologijah čim bolj nevtralen, objektiven.

Vam je v tem smislu blizu zdajšnji predsednik Pahor?

Absolutno. Borut Pahor je bil zelo dober predsednik, ker je uspel ves ta čas ohraniti mir in povezovalno politiko. Bi pa rekel, da je bil preveč ohlapen. To je moja kritika gospodu Pahorju. Vse spoštovanje za to, kar je naredil, ampak mislim, da bi si moral bolj prizadevati, da bi opozicija in vlada sodelovali.

Pa če bi to počeli vi, kako bi to naredili?

Z dialogom. Ne z dialogom na načelni ravni, da pridem in rečem, da je pomemben dialog. Ampak recimo redni sestanki opozicije in vlade, ki bi morali biti na tedenskem, 14-dnevnem ali mesečnem nivoju. To bi se moralo dogajati, hočeš, nočeš, moraš. Dogovor, pogovor in sodelovanje so bistveni v vsaki življenjski situaciji. Tudi v družini, če se oče in mati ne pogovarjata, družina bo dobro funkcionirala.

Borut Pahor zase pravi, da ni moralna avtoriteta. Vi bi bili?

Ne moremo reči, da Borut Pahor ni. Jaz pa, glede na to, da sem mlad človek in nov v politiki, bi si moral avtoriteto najprej zgraditi. Pomembno je, da ti ljudje in politiki v prvi vrsti zaupajo. To pa si zgradiš z dobrim odnosom do vsakega človeka. S spoštovanjem do vsakega politika, ne s prejudiciranjem, da je nekdo takšen ali drugačen. In to je bistven pristop, ki ga nameravam imeti do vsakega, s katerim bom sodeloval, bodisi je to gospod Robert Golob bodisi je to gospod Janez Janša. Bistveno načelo je, imej spoštovanje do vsakega človeka, se pogovori z njim in ga spoštuj. Verjamem, da se spoštovanje vrne in potem se lahko začne dialog.

Bi krepili pristojnosti predsednika republike?

Mislim, da to ni potrebno. Predsednik republike je človek, za katerega si želimo, da bi postal depolitiziran in čim bolj nevtralen. Verjamem, da lahko s temi pooblastili, ki jih ima, naredi ogromno. Če lahko ljudje, civilna družba in nevladne organizacije premikajo stvari na bolje, kako jih potem ne bi mogel predsednik države. Kar se tiče dodatnih pooblastil za sprejemanje zakonov, recimo veto, pa menim, da bi to politiko samo še oteževalo.

V javni prostor ste se zasidrali z družinsko zgodbo, po tem in vaši humanitarni dejavnosti vas tudi poznamo. Vaša zasebnost je zelo javna in povsem na dlani. Če bi sedli na predsedniški stolček, kako bi ravnali z zasebnostjo, kako bi jo varovali, če bi jo želeli?

Predsednik republike mora biti v prvi vrsti človek, ki je med ljudmi in za ljudi. In izogibanje javnemu življenju je za predsednika republike slabo, celo neodgovorno. Ljudje potrebujejo predsednika, ki ima državljane rad in da je absolutno javno prisoten. Ne moreš se skrivati več pred javnostjo, tega se zavedam. Ampak tudi moje življenje je doslej bilo takšno, jaz imam to rad, z javnostjo rad delim svoje misli, življenje in s tem nimam popolnoma nobenega problema.

In tudi družino?

In tudi družino, absolutno. Ena od stvari, ki si je želim, je, da se v javni prostor umesti, da ima predsednik s seboj družino in ženo, seveda v primerih, kjer je to možno. Ker žena je za moža, predsednika, če hočete, ključ. Ta sinergija v družini zelo vpliva na delovanje predsednika in ne vidim smisla, da bi predsednik republike to skrival. Pa mislim, da je ljudem to tudi všeč.

Posebno pozornost, pravite, boste namenili ranljivim skupinam, posebej otrokom z redkimi boleznimi, kar je, glede na vašo življenjsko preizkušnjo, bilo pričakovati. Aktivno humanitarstvo boste kot predsednik republike morali pustiti za seboj. Ali pač?

Ravno nasprotno. Nikoli ne bom pozabil na otroke z redkimi boleznimi in ostale ranljive skupine, to bo moja velika skrb tudi, če bom predsednik republike. In vse bom naredil, da se njihov status izboljša, saj sem ga skozi situacijo Viljem Julijan občutil na svoji koži, tudi slovensko zdravstvo. Društvo Viljem Julijan bom kot predsednik še okrepil.

Nadaljevali bi z delom znotraj društva? Kako si to predstavljate?

Absolutno. Razmišljam, da bi deloval nek tim, nad katerim bi seveda jaz imel tudi nadzor. Ampak glede na to, kakšno dobro sodelovanje imam z dr. Nejcem Jelenom, mu zaupam, in zagotovo bi to teklo še bolje kot sedaj.

Ampak predsednik je predsednik vseh, tudi drugih društev. Težko enega favorizira.

Prizadeval bi si, da bi poskrbel za vse. Ranljive skupine so zelo široka skupina, redke bolezni so en mali segment, potem pa so še socialno šibki, invalidi, starostniki, mamice, ki so ostale same. Imamo ogromno ljudi in tudi ogromno društev, s katerimi sodelujemo že zdaj, tako da v bistvu ne vidim nobenega problema, vidim samo pozitivno plat. In za ranljive skupine bom storil vse, kar je v moji moči.

Ste tudi glasbenik, pravkar ste organizirali koncert, koliko so to predvolilna ravnanja?

Nič. Politike s tem ne mešam, ker se mi zdi to popolnoma neprimerno. Koncert Viljem Julijan bo in je bil, tega smo začeli organizirati pred skoraj slabim letom. Stvari so se poklopile in to je to.

Torej niste agitirali ljudi na teh koncertih?

Absolutno ne. To ne gre skupaj.

Če vam kandidatura ne uspe, je pa gotovo na nek način promocija vas kot osebnosti, humanitarca, glasbenika. Vidite tudi v tem smislu kake koristi?

Smisel vidim v tem, da ljudem predstavim sebe kot človeka, mojo vizijo, da me spoznajo, kdo sem in da me spoznajo kot človeka s stališči. Ne razmišljam pa v smislu, da bi to bila promocija, moj resničen vzvod je bil, da to, kar sem prenesel iz društva in moje družbene aktivnosti od leta 2013, ko sem bil tudi zagovornik načel strpnosti, imel sem turneje po vsej Sloveniji, razširim še na državno raven.

Kako ste sprejeli odločitev ustavnega sodišča glede pravic istospolnih, seveda tudi posvojitve otrok in izenačitve ostalih skupnosti?

Sprejel sem jo zelo dobro. Mislim, da je pravica, da se ljudje odločajo, da smo odprta družba, konec koncev zahod gre v to smer. Pa niti ne zato. Vsi smo ljudje. Če je potreba po tem, da se ljudje počutijo v tej družbi bolj svobodne, je to edino pravilno. Ne problematiziram, ne vidim nobenega problema v tem, da se bi istospolni poročali. Veliko bolj je pereča tema, ali lahko imajo istospolni otroke. Ampak tudi za to sem. Zakaj ne? Pomembno je, da je družina ljubeča. Imamo tudi čisto normalne družine, v katerih se dogajajo katastrofe. Vendar tudi pri tem, da imajo istospolni partnerji otroka, gre za postopek, ki ni tako zelo enostaven. In ne si misliti, da si vsi istospolni partnerji želijo otroka in ga bodo vsi imeli in bodo hodili po cesti. To ne gre tako. Je pa res, da se bo morala družba na to še privaditi. Ampak tudi, ko smo pred desetletji začeli govoriti o istospolnosti, je bil to velik problem. Zdaj se to problematizira, ampak sam v tem dolgoročno ne vidim nič spornosti in to podpiram.

Kaj pa za vas pomeni pravica do splava?

O tem lahko veliko povem. Jaz sem proživljenjski človek. Ampak gre za globoko filozofsko, medicinsko in pravno vprašanje. Kdaj se življenje konča, so vedno polemike. Ampak bistveno je, da splava ne smemo jemati v kontekstih, ko se izrablja. Ko se zdi, da ga ženske izrabljajo kot orodje kontracepcije, je nedopustno.

Ženske to zlorabljajo kot orodje kontracepcije?

Tega nisem rekel jaz. To so zgodbe, ki prihajajo iz tujine, to so zgodbe, ki naj bi bile. Mislim, da je absolutno pravica, da se ženska odloči, kaj in kako, ampak mora se odločiti odgovorno. Ustaviti življenje ni kar tako. Zato imamo v državi mehanizme in orodja. Absolutno podpiram to. Ampak so me pa vprašali, ali sem za splav, pa sem rekel: Ne, jaz sem v prvi vrsti za življenje. Ampak so mi rekli, kaj bi bilo, če ne bi bilo vašega Viljema Julijana, ki je toliko dobrega naredil. In sem jim rekel, to je res, kar ste povedali. Ampak medicina je napredovala in imamo genetska orodja, s katerimi lahko prepoznamo bolezni v nosečnosti. In če bi se imel možnost še enkrat odločati, ali se Viljem Julijan rodi, gre skozi pot, ki jo je šel in naredi vse dobro, ali pa da prepoznam njegovo bolezen ... Ker vem, skozi kaj je šel, bi rekel, ne rodi se. Ker vem, koliko je otrok pretrpel in mu tega nikoli več ne bi privoščil. Vsak dan gledati, kako otrok umira, kako hira in kako se muči. In to je bistvo.

Javna radiotelevizija. Kako vidite trenutno situacijo? In kakšen odnos imate do zakona, ki bo verjetno predmet referenduma?

Trenutna situacija je katastrofalna. Da se to dogaja na očeh javnosti, je enostavno povedano katastrofa, sramota. Da gledamo na javnem servisu, da prihajajo novinarji v eter in se o tem vsi pogovarjamo ...

Aha, to mislite, da je narobe?

Narobe je, da je situacija pripeljala tako daleč, to je narobe. In to je tisto, o čemer se pogovarjamo, to je odraz destruktivne notranje politike.

Kje pa je po vašem mnenju eskaliralo?

Eskaliralo je pred 30 leti, ko se je vse skupaj začelo.

Na RTV-ju misliva.

Ja, seveda, to ni od včeraj. Situacija se vleče od nekdaj in zdaj jo je treba rešiti skozi dialog v notranji politiki.

A v tem trenutku se zdi, da to ni mogoče. Referendum verjetno bo, seveda, če bodo v SDS uspeli zbrati podpise. Kaj mislite, je sprememba zakonodaje rešitev ali ne?

Tudi. Jaz sem za depolitizacijo javnega servisa, ampak tudi to je zelo visokoleteči cilj. RTV mora biti v prvi vrsti v nacionalnem interesu in tu ni debate. Kot drugo, RTV mora biti ustanova, ki je politično nevtralna, objektivna in pluralna. In če gremo s to novelo zakona, ki jo je pripravila vlada Roberta Goloba, v smer depolitizacije, sem za. Vprašanje je samo, ali bo res tako. To bo pa pokazal čas.

Kako ocenjujete ukrepe vlade zoper draginjo?

Mislim, da moramo izkazati zaupanje, dr. Golob je na tem področju znanstvenik in verjamem, da bomo naredili maksimalno dobro. Pozdravljam ukrepe regulacije cen na pogonska goriva, kurilno olje, znižanje DDV na nekatere energente in tako naprej. Mislim, da smo nekoliko izgubili čas za finančno injekcijo v gospodarskem sektorju, tu smo malo pozni, tudi gospodarstveniki opozarjajo na to. Upam, da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, je pa res, da bodo geopolitčno stanje in zunanji vplivi pritiskali. So pa bile ene politike v 100 dneh morda malo ponesrečene. Kot predsednik republike bi vladi ponujal roko sodelovanja, podpore in pomoči, bi pa tudi opozarjal na stvari, za katere bi menil, da niso dobre, jih ne bi podprl in bi povedal, kaj si o njih mislim.

Kaj recimo? Kaj je bilo v teh 100 dneh takega, kar se vam ni zdelo posrečeno?

Ni se mi zdela posrečena zadeva z dodajanjem treh ministrstev. Ker že imamo ogromno ljudi v tem sektorju, ne vidim, da bi bilo to potrebno.

Če bo referendum o tem vprašanju, boste glasovali proti noveli zakona o vladi?

Ja, nisem za razširitev ministrstev, sem za vitki javni servis, že zdaj imamo ogromno ministrstev na število prebivalcev. Naj jih reorganizirajo, ljudi je dovolj.

Pa če smo že pri referendumih, naju zanima še tretji, o dolgotrajni oskrbi?

Spet prihajamo do tistega ... Zgradimo, podremo, zgradimo, podremo. Ples naprej in nazaj, jaz pravim. Deset let se je ta zakon uveljavljal in zdaj ga bomo spet ustavljali. Ljudje, starostniki potrebujejo pomoč. In kaj bomo zdaj? Eno leto spet čakali? Mislim, da takšna politika ni dobra. Treba je zaupati nečemu, kar je morda nekdo prej naredil. To našo notranjo politiko na dolgi rok hromi. Danes bi bila Slovenija že druga Švica, če ne Avstrija, če se ne bi šli takšnih stvari.

Je odstranjevanje žice na meji prava odločitev?

Dve možnosti sta, ali smo bili takrat tako neumni ali smo pa zdaj? Prej smo jo gradili, ker je bila nujno potrebna, ker smo videli v tem smisel, ker bo to pomagalo. Zdaj vidimo čisto nasprotno, ni nobenega smisla več, je nepotrebno. Z okoljevarstvenih vidikov se strinjam, lepo se sliši, ampak da ne bomo ograje čez štiri leta spet gradili. To je moja skrb.

Potem ste morda skoraj odgovorili na naslednje vprašanje. Je bila odločitev, da se prekliče pogodbo o nakupu osemkolesnih oklepnikov boxer pravilna?

Sem za to, da se naša vojska okrepi, da se ji ponudi več, ker gre za nacionalno noto, gre za to, da imamo spet vero, da lahko sami poskrbimo zase. Pogodbe ni videl nihče in različne informacije prihajajo, ali bodo penali ali ne bodo, zato se težko odločim. Mislim, da bi to morali najprej zelo strokovno preveriti, za kaj gre, resnično, ker sam imam 10 različnih informacij na mizi. Mislim, da eni taki osemkolesniki bi lahko bili dobra stvar, konec koncev, kdo pa je predlagal to, saj so v vojski to predlagali.

Pravite, da ste pacifist. Kako v tem smislu vidite rusko agresijo nad Ukrajino, ki ji ni videti konca? Ali Slovenija Ukrajini dovolj pomaga?

Ruska invazija na Ukrajino je jasna kršitev mednarodnega prava in vseh ostalih listin, to je katastrofa in to obsojam. Ukrajini moramo pomagati po najboljših močeh, narediti vse, da zaščitimo tiste, ki pomoč potrebujejo. In na tej točki mislim, da se lahko Slovenija pohvali. Pogrešam pa v javnem diskurzu debato, zakaj se je to zgodilo in kakšna je bila vloga Evrope. Mislim, da je Evropa, in to dolgo časa, podcenila Vladimirja Putina kot človeka. Izzivati takšnega človeka, ko veš, kdo je in kaj je, je nesmiselno.

Izzivanje v kakšnem smislu? S približevanjem Ukrajine Evropi?

Ja. Saj obstaja diplomacija, so strokovnjaki, tajne službe. Podcenili so ga, da bo napadel. Kako tega niso predvideli? S takim človekom je treba znati in Evropa se ni dovolj potrudila. Človek, ki je na oblasti 30 let oziroma kako dolgo že, je nevaren. Lahko je reči, uničiti ga, ampak potem imamo to, kar imamo, vojno. Naivni smo bili še v tem, da smo takšnemu človeku dopustili vso energetiko. Evropa si je s svojo liberalno demokratično filozofijo, s katero se strinjam, nadela rožnata očala, živela v lepem svetu, medem ko se je svet oboroževal. Oboroževali so se Rusi, Kitajci, tudi Severna Koreja in Američani. Zdaj se šele oborožujejo Nemci. In to so napake.

No, kakšen pa je sicer vaš odnos do EU? Ima prihodnost? Je v krizi?

Sem proevropski človek, v EU vidim ves smisel. Tudi ogromno dobrega smo že imeli od Unije, ima pa seveda svoje šibkosti in stranske učinke.

Če bi postali predsednik republike, katero od sosednjih držav bi obiskali najprej?

Vse, po vrsti bi šel. Avstrija, Madžarska, Italija, Hrvaška absolutno. Tudi problem arbitražnega sporazuma bi morali rešiti. Kaj se je delalo vsa ta leta, ne vem. Zavedam se, da je zahtevno vprašanje, ampak me žalosti, da nismo uporabili malo več slovenstva; da nismo Hrvatom rekli, da bomo pred vstopom v Schengen rešili vprašanje o meji. Ampak zdaj smo že zamudili vlak, zdaj je prepozno. Zdaj je Hrvaška tam, kjer ne moremo več prižgati rdeče luči. Hrvate moramo podpreti v tem za Schengen, da se sprostijo zadeve na mejah, saj imamo interes in tudi oni imajo interes, da prihajajo sem. Debate o meji pa mislim, da zaradi varnosti niso za javni diskurz, treba se je iti tiho diplomacijo.

Ste cepljeni proti koronavirusu?

Trikrat.

Kako vidite zdajšnjo strategijo? Kakšna zima nas čaka?

Cepljenja mora ostati prostovoljno, to je bistveno. Ljudje se morajo prostovoljno odločiti, kaj bodo dali v svoje telo. Prišli smo v čase, kjer informacije divjajo na vse strani neba in človek na koncu res več ne ve, kaj je prav in kaj ne. Sem pa človek znanosti in stroki zaupam. Ukrepi so ohlapni, takšni, kot smo si jih želeli, takšni, kot so jih ljudje izglasovali. Volili so vlado, ki bo zelo solidarna, ohlapna, če hočete. Ali pa je problem prepustila zdravstvu, češ vi se ukvarjajte z njimi, znajdite se. Če boste imeli maske, boste imeli maske, če boste dali navodila, da ne bo mask, jih ne bo. Kakšna zima nas čaka, bomo videli. Zdaj je lažje o tem govoriti kot pred leti, ko se je začela korona. Imamo cepivo in virus, ki ni več toliko invaziven. Upam, da bo, glede na to, da imamo še toliko drugih težav v geopolitičnem smislu, situacija čim bolj prizanesljiva.

Koga bi najprej gostili v predsedniški palači?

Verjetno vladni in opozicijski vrh.