Dan pred glasovanjem o mandatarskem kandidatu Marjanu Šarcu še vedno ostaja nerazrešenih nekaj ustavno-pravnih dilem o jutrišnjem glasovanju in statusu poslanske skupine stranke Levica.
Po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ poslansko skupino Levica ni mogoče šteti za opozicijsko stranko, saj sporazum te stranke z bodočo koalicijo vključuje podporo vladi. To je po pojasnilih službe poseben formalen način sodelovanja z vlado, kar pomeni, da je poslanska skupina Levica formalno koalicijska stranka, je razvidno iz mnenja službe.
'Subjektivna opredelitev Levice ne vpliva na njen pravni status'
Zakonodajno-pravna služba DZ je mnenje podala na zahtevo predsednika DZ Mateja Tonina, ki je že pred dnevi poudaril, da bo Levica imela status koalicijske partnerice zaradi podpisa protokola o sodelovanju z vlado, ki bi jo oblikovala peterica strank LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB.
Tudi po mnenju zakonodajnopravne službe podpisani sporazum o sodelovanju s strankami, ki sestavljajo vlado, in ki vključuje podporo vladi zlasti pri imenovanju predsednika vlade ter nenasprotovanje listi kandidatov za ministre, pomeni poseben način sodelovanja z vlado, zato Levice po njihovi presoji pravno ni mogoče šteti za opozicijsko poslansko skupino. "Subjektivna opredelitev same poslanske skupine za opozicijsko pa ne more vplivati na njen pravni status," je še razvidno iz mnenja.
Zakonodajno-pravna služba: Opozicija ima drugačne poglede kot vlada
Stranke, ki sodelujejo pri oblikovanju vlade, tvorijo parlamentarno večino, ostale politične stranke pa so postavljene v položaj parlamentarne manjšine - opozicije. Zanjo je značilno, da ima drugačne politične poglede kot parlamentarna večina, so pojasnili. Opozicija praviloma nasprotuje tudi predlogom vlade in ne sodeluje pri izvrševanju funkcij vlade, na primer pri pripravi predloga proračuna in drugih predlogov aktov.
Med drugim je zakonodajno-pravna služba v mnenju še zapisala, da sta temeljna naloga in odgovornost opozicije nadzorovanje delovanja vlade z ustavnimi in drugimi instituti, ki so namenjeni demokratičnemu nadzoru parlamentarne manjšine nad delovanjem parlamentarne večine, kot so poslanska vprašanja, interpelacija in nezaupnica. Nadzor opozicije nad vlado se zagotavlja tudi z vodenjem in večino v stalnih nadzornih komisijah parlamenta.
Toplak: Poslanci se morajo sami odločiti, a slediti uveljvljenemu pomenu
Ustavni pravnik Jurij Toplak, sicer tudi predstojnik katedre za ustavno pravno na mariborski pravni fakulteti, pa o dilemi 'opozicija ali koalicija' opozarja, da poslovnik državnega zbora opredelitve posameznih pojmov ne vsebuje, pri razdeljevanju mest in pristojnosti pa večkrat omeni "poslanske skupine vladajoče koalicije" ali "opozicijske poslanske skupine".
To pomeni, da morajo poslanci sami odločiti, katere bodo šteli za koalicijske in opozicijske poslanske skupine, pri tem pa morajo slediti uveljavljenemu pomenu izraza 'opozicija' in sistemu parlamentarne demokracije, ki ga zapoveduje ustava.
Stanje, ki lahko vodi v navidezno parlamentarno demokracijo
Ker poslovnik ne vsebuje definicije opozicije, se lahko, tako Toplak, opremo na razumevanje opozicije v strokovni literaturi. Izraz "oppose" pomeni nasprotovati, opozicija so tisti poslanci, ki nasprotujejo vladi in ne podpirajo vlade. Ne glede na sporazume, dogovore ali pogodbe je bistveno predvsem ravnanje poslancev. Če poslanska skupina glasuje za predsednika vlade in ministre ter podpira predloge vlade, ta poslanska skupina ni opozicija, saj ne nasprotuje.
b tem Toplak poudarja, da za parlamentarno demokracijo ni dovolj, da ima volitve in parlament, ampak ima v njej tudi opozicija del moči in pristojnosti v parlamentu. Skladno s tem tudi poslovnik daje nekaj moči in pristojnosti opozicijskim poslancem in poslanskim skupinam. Če bi poslanci dodelili mesta, namenjena opoziciji, stranki, ki glasuje za predsednika vlade, za ministre in ostale predloge vladajoče stranke ter v pretežnem delu podpira vladne predloge, to po mnenju Toplaka vodi v navidezno in simulirano parlamentarno demokracijo.
Poslanci, ki so 'de facto' partnerji vlade, niso opozicija. Če pride zaradi imenovanja takšnih poslancev na mesta, namenjena opoziciji, težko govorimo o parlamentarni demokraciji in takšno imenovanje bi tudi lahko bilo neskladno z ustavo. "Za demokratičnost Slovenije in DZ je vsekakor bolje, da se poslanci Levice ne štejejo za opozicijsko stranko," je še pojasnil Toplak.
Deželan: Levica bo le še bolj zahtevna opozicija
Politolog z ljubljanske fakultete za družbene vede Tomaž Deželan pa je o sestavi parlamentarnih komisij (te so namreč tudi odvisne od razdelitve na koalicijo in opozicijo) ocenil, da je to poslovniški problem, a hkrati meni, da "v tem primeru ne moremo govoriti o pozicijski, temveč o opozicijski stranki". Po njegovem mnenju bo Levica le še bolj zahtevna opozicija, saj bo imela na voljo informacije in tudi vpogled v stvari, ki gotovo ne bodo znane SDS in NSi.
Tudi glede zastavljanja poslanskih vprašanj predsedniku vlade, ki jih navadno zastavijo tri opozicijske in ena koalicijska poslanska skupina, Deželan meni, da bo brez dileme tukaj Levica opozicija in bo lahko samo še bolj argumentirana. Hkrati je ne bo mogoče odpraviti s pavšalnimi odgovori.
Deželan: nova vlada bo zagotovo manjšinska Glede vprašanja manjšinske ali večinske vlade politolog z ljubljanske fakultete za družbene vede Tomaž Deželan opozarja, da je ključno vprašanje, ali ima mandatar ves čas na voljo za svojo mizo, na sejah vlade, večino glasov v DZ. "Tega nima, zato bo odločitev o ključnih stvareh vedno potekala poleg znotraj tega foruma še nekje drugje. In to je kakovostno drugačna okoliščina, ki lahko opredeljuje to vlado kot manjšinsko," je ocenil. Kot je dodal, volivci nimajo "pokrite" relacije med vlado in Levico, ne bo javnosti dostopnih zapisnikov, magnetogramov, torej bo odprt nov forum. "In tovrstna asociacija, čeprav so tudi poprej že obstajale, definira to vlado kot manjšinsko," je še pojasnil. |
Ali bo glasovanje veljavno, če se zavleče čez polnoč?
Glede opozoril nekaterih, da je treba na petkovi seji glasovanje o kandidatu za predsednika vlade izpeljati do polnoči, pa je Toplak pojasnil, da poslovnik DZ določa, da se volitve predsednika vlade opravijo najpozneje sedem dni po preteku roka za vložitev kandidatur. Ta se v Šarčevem primeru izteče v petek.
Poslovnik prav tako ne razlikuje med volitvami in glasovanjem. "Volitve so daljši proces, ki vključuje več faz, med katerimi poslovnik omenja predstavitev programskih zasnov vlade in vlade," je pojasnil.
Če se postopek volitev predsednika vlade začne znotraj roka in se zavleče čez polnoči v naslednji dan, Toplak pritrjuje stališču, da je takšna izvolitev veljavna in skladna z ustavo.
Fotografiranje glasovnic – da ali ne?
V zvezi s fotografiranjem glasovnic, nadziranjem glasovanja in pisanja po glasovnicah pri volitvah predsednika vlade ustava predpisuje tajno glasovanje. Te pravice poslancu ne sme kršiti nihče ali nanj vplivati s silo, grožnjo ali podkupovanjem, da razkrije svoj glas. "Lahko pa se vsakdo sam odreče vsaki svoji pravici, tudi pravici do tajnega glasovanja. Vsak poslanec torej lahko razkrije svoj glas, če to želi," je prepričan ustavni pravnik.
Matej Tonin se je na njegove besede odzval na novinarski konferenci: "Vsak poslanec lahko razkrije svoj glas, Toplakove ugotovitve so pravilne. Vsak poslanec lahko javno napove, kako bo glasoval. To počnemo tudi poslanske skupine v skupnih stališčih. Ima pa tajno glasovanje svoj namen, da se lahko vsak poslanec po svoji volji odloči, kako bo glasoval. Kazanje glasovnic ni problematično, problem bi nastal, če bi se znotraj koalciije pojavila trenja in bi eden od poslancev dejal, da je bil prisiljen v to, da glasovnico slika – to lahko v postopku pravnega varstva pomeni razveljavitev volitev."
KOMENTARJI (61)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.