Po podatkih statističnega urada je leta 2019 v predelovalnih dejavnostih nastalo 1.345.655 ton ali 16 odstotkov vseh v tem letu v Sloveniji nastalih odpadkov. 16 odstotkov vseh v predelovalnih dejavnostih nastalih odpadkov je izviralo iz dejavnosti proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov, 14 odstotkov iz dejavnosti proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja, 12 odstotkov iz dejavnosti proizvodnja kovin, 11 odstotkov iz dejavnosti proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav, preostale količine pa iz drugih predelovalnih dejavnosti.
Količinsko je bilo med odpadki, nastalimi v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji v letu 2019, največ odpadkov iz skupine odpadkov oblikovanje ter fizikalna in mehanska površinska obdelava kovin in plastike (24 odstotkov), sledili so gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov (19 odstotkov) in odpadki iz anorganskih in organskih kemijskih procesov (tudi 19 odstotkov). Druge vrste odpadkov so predstavljale skupaj 9 odstotkov vseh v predelovalnih dejavnostih nastalih odpadkov. V predelovalnih dejavnostih v Sloveniji je lani nastalo 84.888 ton nevarnih odpadkov, ki so predstavljali več kot polovico (58 odstotkov) vseh v tem letu v Sloveniji nastalih nevarnih odpadkov.
Velike količine odpadne embalaže
Z izdelki so povezane tudi velike količine odpadne embalaže. Med vsemi odpadki, nastalimi leta 2019 v Sloveniji, je bilo 292.425 ton odpadne embalaže; 58 odstotkov te embalaže je nastalo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, 42 odstotkov pa v gospodinjstvih. Med odpadno embalažo iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti je bilo največ papirne in kartonske embalaže, in sicer 46 odstotkov; 28 odstotkov je bilo plastične in mešane embalaže (velik del plastične odpadne embalaže se namreč zbere z mešano embalažo), 15 odstotkov lesene embalaže ter 11 odstotkov drugih vrst odpadne embalaže.
V predelovalnih dejavnostih je bilo leta 2019 v Sloveniji uporabljenih 220 milijonov m3 sveže vode. Za proizvodne procese in hlajenje je bilo uporabljenih 217 milijonov m3 vode, 3 milijoni m3 pa so bili uporabljeni za sanitarne in druge namene. Največ te vode (152 milijonov m3 ali 69 odstotkov) je bilo v omenjenem letu uporabljene v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov. V proizvodnji kemikalij, kemičnih izdelkov, farmacevtskih surovin in preparatov je bilo uporabljenih 40 milijonov m3 (18 odstotkov) vode, 28 milijonov m3 (13 odstotkov) pa so jih uporabile ostale predelovalne dejavnosti.
Največ energije se je v predelovalnih dejavnostih porabilo za proizvodnjo toplote, in sicer 50 odstotkov ali 18.000 TJ. Sledila je poraba energije v mehanskih procesih (za pogon strojev). Ta je znašala 20 odstotkov ali 7.000 TJ. Najmanj energije pa se je porabilo za razsvetljavo in električne naprave, in sicer 2 odstotka ali 600 TJ energije.
Predelovalne dejavnosti v Sloveniji so v letu 2018 izpustile v zrak 3,12 milijona ton emisij ogljikovega dioksida (CO2), 5.870 ton emisij dušikovih oksidov (NOx) in 220 ton emisij metana (CH4). V predelovalnih dejavnostih je v 2018 nastalo tudi 1.270 ton emisij trdnih delcev PM10, kar je bilo skoraj četrtina vseh emisij trdnih delcev v Sloveniji.
KOMENTARJI (46)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.