Elektro Ljubljana koplje na zaščitenem delu Velike planine

Pred leti so gradbena dela na območju Velike planine že razburjala zaradi 60 metrov betonirane poti skozi pastirsko naselje. Vse zato, da bi imele krave dovolj vode, predstavniki pašne skupnosti pa lažje delo.

Na območje Velike planine pa se je znova vrnila mehanizacija. Tam so gradbeni stroji, izkopanih je že nekaj jarkov. Gradnja povezovalnega kablovoda med dolinama Črne in Kamniške Bistrice se je začela konec novembra, Elektro Ljubljana pa predvideva, da bo zaključena v prvi polovici decembra. Kot pojasnjujejo, se gradi izključno povezovalni kablovod, ki bo omogočal prenapajanje odjemalcev z električno energijo obeh dolin ogroženih območij, tako dolino Črne kot Kamniške Bistrice. "Gre za preprosta gradbena dela, ki zajemajo izkop jarka in položitev kabla, zasutje ter vzpostavitev zemljišč v prvotno stanje." Poudarjajo, da je gradnja nujna in se "izvaja izključno v korist prebivalcev in podjetij na tem območju".

Toda gre za gradnjo, ki je, kot kaže, brez ustreznih dovoljenj. Saša Roškar iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj je potrdila, da njihova dovoljenja nimajo. "Predstavljam pa si, da tudi od drugih pristojnih služb ne."

Ogorčeni nad gradnjo so tudi v društvu za varstvo Alp Cipra, saj da gre za posege na občutljivem območju kulturne dediščine. "Najbolj sporno se nam zdi to, da so šele včeraj popoldne na Zavod za varstvo kulturne dediščine poslali vlogo za pridobitev soglasja," je povedala Katarina Žemlja, vodja projektov v društvu. 

Zavod za varstvo kulturne dediščine Kranj je na pristojne inšpekcije že podal prijave. "Zelo si želimo, da bi kakšna služba tudi odreagirala in dela tudi ustavila."  Vsaj dokler investitorji ne pridobijo vseh soglasij, ki so, kot dodaja stroka, pomembni iz več razlogov.  Poleg tega pa opozarjajo, da gre za zelo občutljivo območje na erozijo in vnašanje tujerodnih rastlinskih vrst.

Žemlja dodaja, da gre za območje arheoloških najdišč, "kar pomeni, da so bila lahko ta že poškodovana in je do negativnih posledic lahko že prišlo".  

Elektro Ljubljana: Dovoljenja bomo pridobili po zaključku del

V Elektru Ljubljana odgovarjajo, da lahko dovoljenja, ker gre za gradbena dela, ki se izvajajo v skladu z zakonom o poplavni sanaciji, pridobijo tudi po zaključku del in ne nujno pred njimi. Odločitev upravičujejo s tem, da so odgovorni za energetsko javno infrastrukturo. "Na operativnih sestankih odprav posledic naravnih nesreč smo jo predstavili občini Kamnik ter agrarnima skupnostnima Velika planina ter Mala planina, ki so idejo podprli. Sledila je naša odločitev o pričetku investicije. Tehnična rešitev ni povezana z nobeno elektrifikacijo."

Ob tem zagotavljajo, da so pri izvedbi del uporabljali tehnike, ki omogočajo najmanjše posege. "Ob vsaki gradnji v času poteka del nastane delovišče, ki ni najlepše. Ko bodo dela zaključena, bo vse tudi pospravljeno in urejeno, kot mora biti," zagotavljajo.

Upravna enota Kamnik: O tem nismo bili obveščeni

Na Upravni enoti Kamnik o posegu elektrifikacije na Veliki planini in Mali planini niso bili obveščeni. "Upravna enota Kamnik ni seznanjena s posegom elektrifikacije, niti s tem, kdo je investitor posega. Upravna enota Kamnik tudi ni izdala nobenega gradbenega dovoljenja za gradnjo elektrovodov na območju Velike in Male planine."

Na Upravni enoti Kamnik tudi niso prijeli nobene pritožbe zaradi razrite pokrajine. Ker torej o gradnji nimajo nobenih podatkov dodajajo, da ne morejo presojati o tem, ali gre za nedovoljen poseg. 

Medtem na občini Kamnik odgovarjajo, da ima vse podatke investitor, torej Elektro Ljubljana. Ta je namreč dolžan izvajati na način, da bo, upoštevajoč izvedena dela, v čim večji meri možna vzpostavitev prejšnjega stanja. Občina tudi ne razpolaga s podrobnimi podatki o delih Elektra Ljubljana. "Investitor mora sam (oz. skupaj s projektantom) preučiti veljavno zakonodajo ter pridobiti morebitna dovoljenja (soglasja, nadzor), v kolikor jih zakonodaja za konkretno investicijo predvideva."

Na občini dodajajo, da je avgusta vodna ujma na območju občine Kamnik povzročila veliko škode tudi na elektroenergetski infrastrukturi. "Kot je znano, je na območju naše občine ob omenjeni ujmi nastala ogromna škoda, tako na infrastrukturnih in družbenih objektih, kot tudi na zasebnem premoženju. Lastniki in upravljavci infrastrukturnih objektov smo nemudoma pristopili k sanaciji tedanje situacije, vse z namenom čim prej zagotoviti delovanje nujno potrebne infrastrukture. Tudi škodo na elektroenergetski infrastrukturi so v Elektru Ljubljana delno že sanirali, delno pa bo potrebno zadevo rešiti v prihodnje."