Begunje, 13.4.2004
Elan je partizanska firma. Začeli so v gozdovih leta 1944 in izdelali 800 parov smuči za partizanske enote. Sledila je preobrazba v državno zadrugo. Družbeno podjetje je raslo v Begunjah in postalo slovenski nacionalni ponos, njihove smuči Elan pa slovenski izdelek stoletja. Najlepše je cvetelo v času smučarskega asa Stenmarka in domačega idola Bojana Križaja. In takrat, ko je bilo najlepše, proti koncu 80-ih let, so nad Elan prihrumeli črni oblaki.
Prvi padec - ovadbe in procesi
Leta 1990 se je vsulo, kot je znano so podjetju takrat blokirali račun in Elan je šel v stečaj. Kot je pojasnil takratni direktor Elana Uroš Aljančič, je Elan padel na financah, takrat je imelo podjetje najmočnejšo blagovno znamko v zgodovini. "Imel je eno najvišjih proizvodenj, kljub relativno slabim zimam, istočasno pa tudi eno najmočnejših tekmovalnih ekip," pojasnjuje Aljančič. Denar naj bi nepremišljeno vlagali, se zadolževali in si nakopali neznosne obresti; v času hude inflacije naj bi postali črni finančni posrednik. Začela se je ena najodmevnejših tranzicijskih zgodb. Veliko hrupa za nič. Sledilo je preganjanje po sodiščih, obtoževanje glavnih akterjev, takrat pomembnih mož v Elanu - Pavla Kodra, finančnika, in Uroša Aljančiča. Oba sta bila že obtožena, potem pa je sodnik Anton Šubic, ki je ovadbe spisal, le-te za osem mesecev založil. "Verjeli ali ne, preveč sem delal na drugih zadevah, da sem takšno zadevo spustil iz rok," pojasnjuje Šubic.
Zaradi oškodovanja družbenega premoženja in vpletenosti politično odgovornih je primer Elan prevzela preiskovalna komisija državnega zbora, ki jo je vodil Franc Pukšič. Komisija ugotovi, da je uprava prenesla kapital in pozitivne stvari na by-pass podjetja, Elan pa je bil po njenem mnenju osškodovan tudi zaradi sprejemanja zakonodaje.
Po mnenju Uroša Aljančiča komisija ni ugotovila nič novega in kot je prepričan Aljančič je bilo vse skupaj je izguba časa in davkoplačevalskega denarja.
Sledilo je več ovadb in procesov. Končni rezultat pa je bila pogojna kazen zapora za eno leto za zadnjega Elanovega direktorja, Pavla Kodra.
Prodaja Hrvatom
Kmalu zatem je nacionalni ponos doživel še en poraz – prodali so ga hrvaški Privredni banki. Malo pred drugim stečajem, kamor so Elan vodili Hrvati, ga je Slovenska razvojna družba rešila, poplačala terjatve, dala denar za zagon ter poiskala novo ekipo. Marjan Rekar, direktor SRD pravi, da je Uroš Korže, Elanov prokurist, finančni genij.
Nova ekipa je spisala znamenito, samosvojo in razvpito pogodbo. Najbolj sporen del je bil premija za uspeh, zdaj vredna dve milijardi tolarjev, za pet ljudi.
Predsednik nadzornega sveta Elana, Jože Jaklin, poudarja, da glede na stanje, v katerem je bila družba v času prevzema in na kasnejše dosežke, gre za velik napredek in nepričakovano dobre rezultate. "Treba si je predstavljati tisti čas, stanje družbe, ki je bilo popolnoma kaotično... Reči moram, da so rezultati presegli pričakovanja, kar je pozitivno. In moje mnenje je, da uprava zasluži nagrado," pravi Jaklin.
Elan še vedno 'brez glave'
Sedanje lastnike je nagrada motila. Prav tako tudi ideja o fundaciji, v kateri bi denar lahko pristal, in ideja o izplačilu nagrade v obliki Elanovih delnic. Začela so se pogajanja za spremembo pogodbe med lastniki in vodstvom. In poganja so potekala, potekala, potekala leto in pol. Pogodba se je iztekla sama.
Ker se z družbeniki ni uspešno pogajal, je Uroš Korže odšel sam. "Elan smo dobili v stanju, ki ga lahko označimo z besedo pred stečajem, to se pravi z negativnim neto premoženjem, z veliko neto zadolžitvijo, recimo v oceni 60 milijonov evrov, zapuščamo ga kot finančno in poslovno sanirano podjetje. S tem smo zadovoljni," pojansjuje Korže.
Zdaj je Elan brez glave oziroma ima začasno in po besedah Boruta Jamnika iz Slovenske kapitalske družbe, ki je solastnica Elana se družbeniki in nadzorniki pogajajo z nekaterimi člani prejšnjega poslovodstva in oblikujejo ekipo za naprej. O novih imenih, ki bi preprečili še eno krizo družbe, nekoč slovenskega paradnega konja, pa še niso rekli ničesar.