Ekstremno vreme bo vse bolj pogosto

Ekstremni vremenski pojavi, med katerimi so tudi obsežne poplave ali suše, bodo v prihodnosti tudi v Sloveniji pogostejši in se bomo morali nanje navaditi, je na današnji novinarski konferenci povedal Janez Polajnar iz Agencije RS za okolje. Prav zato želijo med ljudmi utrditi kolektivni spomin na zadnje poplave, da se bodo zavedali nevarnosti.

"Akcija Moč voda s postavitvijo tablic je namenjena temu, da spodbujamo kolektivni spomin o tem, da so se poplave na tem območju že zgodile in da se bodo dogajale tudi v prihodnje," je dejal Polajnar. Primorski so v tokratni akciji namenili 25 tablic, na katerih je označena najvišja gladina vode ob poplavah med letoma 2009 in 2010. Namestili jih bodo predstavniki občin, ki so jim tablice tokrat podelili, skupno pa so v Mirnu na mostu nad reko Vipavo namestili prvo med njimi.

Poplave v Sloveniji so po Polajnarjevih besedah sicer povsem običajen pojav, na leto se jih zgodi med 50 in 70. Običajno so to manjše poplave na poplavno ogroženih območjih. Večje poplave pa se dogajajo na vsakih nekaj let in pred njimi ni varen prav noben slovenski kraj. "Zadnja tri leta pa imamo praktično že vsako leto poplavo, ki jo lahko označimo kot katastrofalno," je še povedal Polajnar.

Zato je v primeru močnejšega dežja dobro poslušati meteorološka in hidrološka poročila, saj so napovedi v zadnjih letih vedno bolj točne. Polajnar je še opozoril na enoten evropski sistem meteo, kjer so objavljeni alarmi ob različnih vremenskih pojavih. V prihodnosti pa bo tu objavljen tudi spisek ukrepov za posameznike, kaj morajo ob posameznih stopnjah alarma narediti. Navodila ne bodo namenjena le ukrepom ob pričakovanem poplavljanju vodotokov, pač pa tudi ob ostalih ekstremnih vremenskih razmerah.

Lanskoletne septembrske poplave so v občini Miren–Kostanjevica naredile ogromno škode. Na stavbah je bila ocenjena na 915.000 evrov, na infrastrukturi na 2015.000 evrov in na kmetijskih površinah na 195.000 evrov. V občini hitijo s sanacijskimi deli. Dela potekajo tudi v in ob strugi reke Vipave, da bi bila v prihodnje bolj pretočna. Prav tako so v poplavne karte Slovenije že vnesena območja, ki so bila lani poplavljena, da tam v prihodnosti ne bi gradili.