Socialni partnerji, združeni v Ekonomsko socialnem svetu (ESS), so na seji sicer podprli cilje in ukrepe Strategije razvoja Slovenije, vendar ne brez pripomb. Strategija namreč, tako v ESS, ne namenja dovolj velike vloge socialnemu dialogu in partnerstvu v okviru ESS, po mnenju nekaterih njun pomen celo podcenjuje. Zato so opozorili, da ambicioznih ciljev strategije ne bo mogoče doseči brez podpore socialnih partnerjev in njihove vključenosti v pripravo konkretnih razvojnih programov.
Rop: Treba je poudariti socialno partnerstvo
Predsednik vlade Anton Rop, ki je že v predstavitvi strategije izrecno poudaril, da mora ta socialnemu partnerstvu nameniti večji poudarek in da je treba socialne partnerje vključiti tako v strateški dokument kot tudi v mehanizme odločanja, se je z razpravljalci strinjal. Zatrdil je, da želi vlada o prioritetah države, ki jih opredeljuje v strategiji, doseči čim širši družbeno soglasje. Kar je potrdil tudi gospodarski minister Matej Lahovnik in dodal, da brez družbenega konsenza strategije ne bo mogoče uresničevati.
Pripombe bodo uveljavili
Premier je članom ESS zagotovil, da bodo pripombe upoštevali v osnutku strategije in izrazil pripravljenost, da se jeseni z njimi znova sestane. Partnerji so se še dogovorili, da bodo najkasneje do začetka septembra vladnemu uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), ki pripravlja strategijo, posredovali svoje pripombe.
Kljub očitkom socialnih partnerjev kaže, da se pripravljalci strategije zavedajo, da vlada brez sodelovanja socialnih partnerjev strategije ne bo mogla uresničiti. Kot je poudaril direktor UMAR Janez Šušteršič, se je široko soglasje izkazalo za pozitivno že ob vstopu v evropski mehanizem menjalnih tečajev ERM II, zato bo treba najtežje odločitve pri izvajanju ukrepov strategije sprejemati v dialogu s socialnimi partnerji.
Potrebna bodo odrekanja
To bo pomembno ob dejstvu, da bo izvajanje strategije po Šušteršičevih besedah zahtevalo tudi določena 'odrekanja' oz. makroekonomsko vzdržnost v prvi fazi njenega izvajanja predvidoma do leta 2007. Poleg načrta prevzeti skupno evropsko valuto, bo morala država v tem obdobju prestrukturirati svoja vlaganja. V nekaj letih bo tako treba čimprej prestrukturirati javnofinančne izdatke v smeri prioritetnih vlaganj in ob tem paziti na razmerja med stroški dela in produktivnostjo, da bi s tem omogočili večja podjetniška vlaganja. V tem obdobju ni pričakovati pospešene gospodarske rasti.
Strategija tudi za večjo socialno varnost
Socialni partnerji so pozdravili usmeritev strategije, ki se ob poudarjanju gospodarske rasti osredotoča tudi na ohranjanje in zviševanje ravni socialne varnosti. Opozorili pa so, da bi strategija morala upoštevati tudi že sprejete dogovore socialnih partnerjev.
Več za raziskave
Podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Miro Sotlar je opomnil, da bo treba sredstva za raziskave in razvoj tudi primerno vložiti, da bo dejavnost postala bolj tržno usmerjena in uporabna za gospodarstvo. Več pozornosti bo po mnenju predsednika združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Dareta Stojana, ki je opomnil, da gospodarstvo še vedno premalo čuti dosežke raziskovalne dejavnosti, treba nameniti tudi inovativnosti v okviru srednjih in malih podjetij ter spremeniti odnos do tehničnih kadrov.
Rop se je s tem strinjal in pojasnil, da težava ni v premajhnem obsegu sredstev za raziskave in razvoj, saj je Slovenija že doslej za to področje namenjala 1,7 odstotka bruto domačega proizvoda. Težave so v pomanjkanju inovacij v podjetjih ter nezadostnem prenosu znanja iz univerz in institutov v podjetja, je nanizal Rop in dejal, da se vlada tega zaveda in tudi upošteva v strategiji.
