Ljubljana v novo leto z ekološkim ognjemetom: kaj to pomeni?

Dosedanje meritve, ki so jih opravljali v slovenskih laboratorijih, kažejo, da niti iskrice, ki jih pogosto uporabljajo otroci, še zdaleč niso nedolžna zabava. Prisotnost delcev v zraku, ki je po ognjemetu občutno večja, ogroža zdravje ljudi, predvsem otrok, svarijo v Laboratoriju za raziskave v okolju Univerze v Novi Gorici. Za doseganje različnih učinkov in barv se pri izdelavi pirotehničnih izdelkov uporabljajo številne kemikalije, ki običajno vsebujejo fosfor, kalij, kalcij, svinec, magnezij, aluminij, silicij, železo, baker, barij, natrij in molibden. 

Pozabljamo, da se pri eksploziji v ozračje sprostijo vse snovi, ki so del pirotehniškega izdelka, in tudi reakcijski produkti v obliki plinov in zelo majhnih trdnih delcev, ki nastanejo pri reakciji s kisikom oz. pri reakciji med posameznimi deli eksploziva. Ognjemeti, petarde in iskrice povzročajo veliko in negospodarno onesnaženost ozračja s trdnimi delci ter predstavljajo tveganje za zdravje, opozarjajo raziskovalci.

Kaj je ekološki ognjemet?  

V večini slovenskih mest so se ognjemetu že odpovedali, v prestolnici pa še vedno vztrajajo, saj – kot se je izrazil župan Zoran Janković – gre za tradicijo, ki razveseljuje Ljubljančane in Ljubljančanke. Bo pa ognjemet, ki ga pripravljajo, ekološki. 

Pri ekološkem ognjemetu so izstrelki sestavljeni izključno iz papirja oz. razgradljivih materialov, torej v njih ni plastike in umetnih mas. "Uporabljamo zgolj izstrelke, ki so v skladu z zakonodajo EU in imajo CE-certifikat. Vsi izdelki gredo vsako leto na testiranje v laboratorije, ki so za to usposobljeni ter imajo evropsko licenco za izvajanje testov in preverjanje kemijskih sestav," so na vprašanje, kaj pravzaprav pomeni ekološki ognjemet, ki bo megleno nebo v prestolnici razsvetlil ob vhodu v leto 2022, odgovorili na Mestni občini Ljubljana. 

Pri ognjemetih, ki jih naroči Mestna občina Ljubljana, gre za razmeroma kratkotrajno onesnaženje zraka, kar so dokazale tudi meritve na Institutu Jožefa Stefana (IJS), ki zraka dodatno ne poslabša, trdijo na Mestni občini Ljubljana.  

Na IJS smo se obrnili z vprašanji o meritvah. Odgovorili so nam, da so  že pred leti, merili ognjemet, ki je bil po zagotovilih Turizma Ljubljana ekološki in res niso nič namerili, a je tudi veter pihal stran od njihove merilne postaje, tako da se v resnici ni dalo strniti kakšnih zaključkov: "Kakšnih natančenjših informacij glede ekološkega ognjemeta pa sodelavci Instituta “Jožef Stefan” nimajo."

Na NIJZ navedbe, da je ekološki ognjemet res manj tvegan za zdravje, ' težko komentirajo' 

Pri eksploziji pirotehničnega izdelka se namreč v ozračje med drugim sproščajo ultrafini delci (angl. ultra-fine particles), ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje, svarijo na NIJZ.  Ultrafini delci, ki se sproščajo med ognjemeti, lahko predstavljajo posebno tveganje za otroke in mladostnike, nosečnice, starejše ljudi, bolnike z boleznimi dihal ter boleznimi srca in ožilja in sladkorne bolnike, svarijo na NIJZ.  

Zato nas je zanimalo tudi,  ali je ekološki ognjemet res manj tvegan za javno zdravje. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so na naša vprašanja, ali takšen ognjemet kljub dejstvu, da se v zrak vseeno izločajo ultrafini delci, ki so problematični predvsem za ranljive skupine, res predstavlja manjše zdravstveno tveganje, odgovorili le, da na NIJZ niso seznanjeni  s podrobnostmi o ognjemetu MOL in ga težko komentirajo. 

"Pred uporabo petard, iskric in ognjemetov poleg varnosti pomislite tudi na okolje. Pirotehnična sredstva namreč pripomorejo k splošni onesnaženosti zunanjega zraka, kar vpliva na zdravje nas vseh," je sicer mogoče prebrati na njihovi spletni strani. 

Ognjemeti pomenijo stres za živali 

Ognjemeti sicer niso sporni le z ekološkega in zdravstvenega vidika. Kot smo že večkrat pisali, ne pomenijo nič dobrega za živali. Zaradi silvestrskih ognjemetov denimo vsako leto pogine več tisoč ptic; januarja 2021 so v Italiji poročali o pravem 'masakru'. Tla ulic v bližini železniške postaje v Rimu je prvega januarja prekrilo več sto mrtvih ptic, večinoma škorcev. 

Ptice se prilagodijo na stalno prisotne zvoke, ki jih s svojim delovanjem v okolje vnašamo ljudje. Na zvočne efekte pirotehnike pa se ne morejo prilagoditi, saj so nenadni in nepredvidljivi. Povezujejo jih lahko tudi s streli lovcev. V strahu za preživetje doživljajo hud stres in paniko, pojasnjuje Urša Gajšek iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). 

Na ptice negativno vplivajo tako svetlobni kot zvočni efekti pirotehnike, izpostavljene pa so lahko tudi udarnemu valu eksplozije, ki jih neposredno poškoduje, našteva.

Ognjemet ne pokvari praznikov le pticam in drugim divjim živalim, opozarja Gajškova. Stres povzroča tudi številnim ljubljenčkom, ki se zaradi ognjemetnega 'kaosa' močno preplašijo in lahko posledično pobegnejo v iskanju varne, mirne lokacije. Prazniki, ki so večini ljudi najljubši, so našim ljubljenčkom najbolj stresni.