Nad pristopnimi pogajanji med Hrvaško in EU so se nabrali "zaskrbljujoči oblaki", ki bodo pogajanja lahko upočasnili ali celo zamrznili, je v pogovoru s hrvaškim predsednikom Stipom Mesićem izjavil vodja delegacije Evropske komisije na Hrvaškem Vincent Degert. Glavni razlog je uveljavitev hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne come(ERC), je dejal. Dodal je, da na upočasnitev hrvaških pogajanja, vplivajo tudi hrvaško-slovenski odnosi, ampak zaenkrat zgolj marginalno. Kot so še sporočili iz Mesićevega urada, je Degert Mesića v Zagrebu obvestil o trenutnem poteku pogajanj o članstvu Hrvaške z EU ter povedal stališča Evropske komisije glede omenjenih pogajanj.

Rupel za srečanje kadar koli

Vodja slovenske diplomacije in predsedujoči zunanjim ministrom EU Dimitrij Rupel je medtem zatrdil, da se je pripravljen s hrvaškim kolegom srečati, "kadar koli bi našla čas". "Na žalost predlogi v tej smeri doslej niso bili preveč uspešni, a ne gre izgubiti upanja," je dejal Rupel. Obenem je izrazil prepričanje, da bodo problemi med Slovenijo in Hrvaško hitro urejeni, "če bo dobra volja na obeh straneh".

Rupel je glede svoje nedavne izjave v Evropskem parlamentu, da je Hrvaška praktično prekinila odnose s Slovenijo, ki jo je hrvaški premier Ivo Sanader označil za neresnico, dejal, da ni izrekel nobene neresnice in tudi nobenega pretiravanja. Obenem je dejal, da so obtožbe na njegov račun na Hrvaškem morda zanimive in bralcem privlačne, a slonijo na "nekoliko slabotnih temeljih".

Kot je pojasnil, je s pretrganimi diplomatskimi stiki mislil predvsem na to, da se je s predhodnico sedanjega hrvaškega zunanjega ministra Gordana Jandrokovića, nekdanjo hrvaško zunanjo ministrico Kolindo Grabar Kitarović, lani srečal le enkrat in še to na neformalnem kosilu, kar je v primerjavi s srečanji, ki jih imajo zunanji ministri primerljivih držav, "neverjetno pičlo". Obenem je dodal, da stiki na ravni diplomatov, uradnikov in celo predsednikov vlad so bili.

Prav zaradi pomanjkanja stikov na ravni zunanjih ministrov se je po njegovem med državama nakopičilo "več problemov, kot bi bilo potrebno". Ob tem je izrazil obžalovanje, da v odnosih med Slovenijo in Hrvaško ni vse, "kot bi lahko bilo", a hkrati izrazil prepričanje, da odnosi niso tako slabi, kot se zdi na prvi pogled.

Hrvaška vabi preko televizije

Jandroković je dejal, da slovenskega kolega Rupla vabi na obisk v Zagreb. Zatrdil je, da je pripravljen tudi osebno priti v Ljubljano na pogovore, "ker si Hrvaška ne želi sporov". Jandroković je obenem znova poudaril, da hrvaška zaščitna ekološko-ribolovna cona (ERC) v Jadranu ne prejudicira meje med Hrvaško in Slovenijo. Ponovil je, da je Zagreb pripravljen objaviti tudi posebno izjavo, v kateri bo potrdil, da ERC nima povezave z mejo na morju.

Janša: Ruplovi izjavi se pripisuje prevelik pomen

Izjavi Rupla, da je Hrvaška praktično prekinila odnose s Slovenijo, se po mnenju predsednika vlade Janeza Janše pripisuje prevelik pomen. "Razumem, da se to dela v sosednji državi, ne razumem pa, zakaj se to dela tudi v Sloveniji, ker ni bilo rečeno nič takšnega, kar bi kar koli strateško spremenilo," je izjavil Janša. Dejal je, da zaradi parlamentarnih volitev v sosednji državi in dolgotrajnega sestavljanja vlade nekaj časa ni bilo resnih stikov, "dejstvo pa je, da Hrvaška zdaj že kar nekaj časa vlado ima in da ves ta čas pričakujemo predlog rešitve (za vprašanje hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone v Jadranu), ker Slovenija vztraja pri spoštovanju evropskih obvez in na relacijah, na katerih mora do teh rešitev priti".

Na potezi po Janševih besedah ni Slovenija, ne Italija ne Evropska komisija, temveč Hrvaška. "Hrvaška je tista, ki je spremenila stanje, ki je bilo soglasno dogovorjeno," je Janša spomnil na dogovor iz junija 2004, v katerem se je Hrvaška zavezala, da bo z uveljavitvijo ERC za članice EU počakala, dokler ne bo dosežen dogovor vseh vpletenih strani.

Na vprašanje, ali se bo v kratkem sestal s hrvaškim kolegom Sanaderjem, je Janša dejal, da je za vsak sestanek potrebno vedeti, o čem bo tekla beseda. "V tem primeru vemo, kaj je problem. Vemo tudi, da je rešitev, ki je bila prej dogovorjena za Slovenijo, Italijo in Evropsko komisijo ustrezna," je menil premier. "Tisti, ki se s tem stanjem ne strinja, je dolžan predlagati drugačno rešitev, ki bo sprejemljiva za vse. Do takrat pa nima pravice spreminjati stanja," je dodal.

Nič več prijateljska država?

Na zadnje zaostritve se je medtem odzval tudi hrvaški predsednik Stipe Mesić. Dejal je, da če bo Slovenija s svojimi potezami onemogočila vstop Hrvaške v EU, bo to katastrofalno za meddržavne odnose.

"Če bo Slovenija z vztrajanjem pri svojih stališčih onemogočila vstop Hrvaške v EU, bo to katastrofalno za naše odnose v prihodnosti. Lahko rečemo, da bo potem za vselej konec slovensko-hrvaškega prijateljstva," je izjavil Mesić. Dodal je, da ima Hrvaška sicer dobre odnose s Slovenijo.

Kot je poudaril, mora Hrvaška najti rešitev, če si želi čimprejšnjega članstva v Evropski uniji, ki je za Hrvaško "življenjskega pomena". "Če bomo našli rešitev s Slovenijo, s katero imamo sicer dobre odnose, bo to še bolj utrdilo naše prijateljske vezi," je še povedal.

Hrvaški predsednik je sicer pred petkovim srečanjem s slovenskim kolegom Danilom Türkom v Črnomlju napovedal neformalne pogovore. "Če potekajo neformalni pogovori, potem je možno storiti korak več, kot je tega zmožna diplomacija," je povedal. Dodal je, da morata korak naprej narediti obe diplomaciji, ter da je "treba prenehati razkazovati mišice in začeti reševati probleme razumsko in pametno". Mesić je izrazil prepričanje, da bo Hrvaška čez dve ali tri leta zagotovo imela evropsko zakonodajo, dotlej pa bi bilo dobro živeti brez poniževanj ter priti do najbolj konstruktivne in najbolj racionalne rešitve.

Kresalova: Rupel je zelo nediplomatsko pojasnil probleme

Predsednica LDS Katarina Kresal je delo Rupla ocenila kritično. Dejala je, da zadnja zaostritev odnosov s Hrvaško ni bila potrebna. Kresalova je tudi pozvala predsednika vlade Janeza Janšo, naj "tehtno razmisli, ali je minister Rupel prava oseba za vodenje slovenske zunanje politike".

Kacin presenečen

Slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Jelko Kacin je medtem prepričan, da uveljavitev ERC lahko pomeni, da bo Slovenija izgubila izhod na odprto morje. Kacin je sicer zavrnil komentar torkovih izjav ministra Rupla v Evropskem parlamentu glede odnosov s Hrvaško ter dejal, da ga kot evropskega poslanca zanima zgolj, koliko je Hrvaška napredovala v pogajanjih. "Vse nas je presenetilo dejstvo, kako je Hrvaška upočasnila pogajanja, čeprav je bila opozorjena, da bo lahko samo sebe ustavila," je dejal.

Nemška poslanka v Evropskem parlamentu Doris Pack pa je izpostavila, da mora Hrvaško posebej zanimati, katere izmed 27 držav so preprečile odprtje pogajalskega poglavja o ribištvu. Dodala je, da je to vprašanje zastavila ministru Ruplu, ki se je, po njenih besedah, izognil odgovoru.

'Provokacije so odveč'

Poslanec največje hrvaške opozicijske stranke Socialdemokratske stranke (SDP) Neven Mimica pa je ocenil, da so zaradi meddržavnih problemov prvič ogroženi dobrososedski odnosi. Opozoril je, da ni treba na provokacijo odgovarjati s provokacijami, ampak ustvarjati dialog po diplomatski poti, ker bosta Slovenija in Hrvaška čez nekaj let za isto mizo.