Eko Anhovo: Salonit nizkotno pritiska na delavce

Kot so v sporočilu za javnost spomnili v društvu Eko Anhovo in dolina Soče, so predlog novele poleg zdravniške stroke, "ki že leta opozarja na nedopustnost prekomernega obremenjevanja okolja", podprle vse parlamentarne politične stranke, na načelni ravni pa celo cementarna Salonit Anhovo, kjer pa so po njihovih navedbah zamolčali, "da zmanjševanje emisij pogojujejo s povečanjem proizvodnje klinkerja in povečanjem sosežiga smeti za še enkrat".

"Ni skrivnost, da si Salonit Anhovo ves čas sprejemanja zakona prizadeva, da do sprememb ne bi prišlo. Zagrozili so, da bi v primeru sprejetja zakona zahtevali celo presojo ustavnosti. Vsa njihova prizadevanja, od lobiranj prek raznih gospodarskih združenj in celo kupljenega mnenja eminentnih pravnikov, so se izkazala za neuspešna. Zato so se v družbi lotili drugačnih piar prijemov in preko svojih delavcev in Društva obolelih zaradi azbesta začeli izvajati pritisk na Občino Kanal ob Soči," so kritični v nevladni organizaciji. 

Kot so dodali, naj bi podjetje na napovedan četrtkov protest z avtobusi pripeljalo delavce, kar se jim zdi posebej sporno: "Nizkotni in sodobnega podjetja nevredni so Salonitovi pritiski na lastne delavce, ki se bodo morali v delovnem času na zahtevo svojega delodajalca udeležiti protesta proti predlogu zakona, ki bo bistveno zmanjšal strupene emisije in pozitivno vplival na zdravje ljudi."

Očitke Društva obolelih zaradi azbesta, ki nasprotuje predlagani noveli, pa so v Eko Anhovem označili za nedostojne in abotne. "Vsi vidnejši akterji Društva obolelih zaradi azbesta so sedanji ali nekdanji zaposleni v Salonitu. Najbrž je prav zato društvo eden najbolj gorečih podpornikov cementarne Salonit Anhovo," so navedli.

Glavni in edini cilj predloga novele zakona je po njihovih navedbah zaščita zdravja ljudi in okolja, ki je zaradi posledic delovanja Salonita nepopravljivo poškodovano, so še zatrdili.

Odzval se je tudi predsednik Zveze sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije Bojan Goljevšček. "Poznam Društvo obolelih zaradi azbesta in obžalujem, da civilna družba v svojem poslanstvu zaščite azbestnih bolnikov deluje na tak način. Na voljo imamo že dovolj strokovnega znanja, da lahko trdimo, da vsako dodatno onesnaževanje okolja še bolj obremenjuje in sinergistično deluje na že obstoječe bolezni. S tem je povezano povečevanje bolezni ljudi, ki že trpijo zaradi azbestnih bolezni," je poudaril v izjavi za javnost.

Samo v lanskem letu je bilo pri ljudeh, povezanih z nekdanjo azbestno cementarno v Anhovem, odkritih 17 novih mezoteliomov, najhujše oblike raka zaradi azbesta, je povedal.

Spomnil je še, da je do nestrinjanja z društvom prišlo tudi leta 2020, "ko je svoje članstvo pozvalo, naj se distancira od shoda v Kanalu ob Soči, na katerem je skoraj 600 slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov oddalo podpise v pozivu vladi, da se preneha dodatno onesnaževanje srednje Soške doline". 

V torek so se, spomnimo, oglasili v sindikatu in svetu delavcev Salonita Anhovo, kjer so razočarani, ker da predlog novele zakona o varstvu okolja ne upošteva stroke in gospodarskih vplivov. "Ta zakon žal ne prinaša rešitev za okolje, ampak diskriminatorne ukrepe za uspešna podjetja," so navedli. Za četrtek so zato pred zgradbo Občine Kanal ob Soči napovedali protestni shod. Tamkajšnji župan Miha Stegel zatrjuje, da občina v ničemer ne omejuje dela delavcev.

V Društvu obolelih zaradi azbesta pa so v torek zapisali, da predlog novele ne bi zmanjšal vplivov na zdravje ljudi. Kot laiki se ne želijo ukvarjati s strokovnimi zadevami, "kot so emisijske mejne vrednosti v cementarnah, kjer se sosežig uporablja pri proizvodnji cementa, in mejnimi emisijskimi vrednostmi v sežigalnicah, kjer se izključno kurijo odpadki", so poudarili. To prepuščajo strokovnjakom, se jim pa ne zdi prav, "da o tem odloča politika ali razne eko in nevladne organizacije, ki sta jim cilj samo lastna promocija in pridobivanje državnih sredstev".

Predlog novele zakona o varstvu okolja, ki ga je s podpisi volivcev vložilo več civilnodružbenih organizacij, med njimi Eko Anhovo, in so ga umaknili z januarske seje, je zdaj uvrščen na dnevni red petkove izredne seje DZ. Po obravnavi na matičnem odboru, kjer je bilo sprejetih nekaj dopolnil, sicer ne govori več o izenačitvi standardov za sosežig in sežig odpadkov, ampak določa, da vlada za naprave za sosežig določi tako stroge mejne vrednosti emisij, kot so določene v sklepih o najboljših razpoložljivih tehnologijah za sežig, razen če sklepi o BAT za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti. 

Občina Kanal ob Soči in Salonit Anhovo glede sporazuma o donacijah na nasprotnih bregovih

Svetniki Občine Kanal ob Soči so se pred časom seznanili s sporazumom, ki sta ga občina in cementarna Salonit Anhovo sklenili leta 2006 in je predvideval letne donacije občini. Sporazum se od leta 2010 ne izvršuje več. Na občini zdaj trdijo, da bi moralo podjetje poravnati zapadle obveznosti, tam pa, da za to ni pravne podlage.

Sporazum sta 24. februarja 2006 podpisala tedanji župan Kanala ob Soči Miran Ipavec in predsednik uprave Salonita Anhovo Jože Funda. 18. maja istega leta je bil podpisan še aneks, v katerem je bila določena višina letnih donacij, namreč 40 milijonov tedanjih tolarjev letno.

S štirimi izplačili med leti 2006 in 2010 je bila zgrajena športna dvorana v Desklah, nato pa je z nastopom gospodarske krize nov kanalski župan Andrej Maffi cementarno ustno oprostil izplačevanja donacij.

Na občini pojasnjujejo, da je bilo izplačevanje zgolj preloženo na čas ugodnejših gospodarskih razmer, ki pa so zdaj nastopile. Po njihovih izračunih pogodbene obveznosti cementarne s tega naslova znašajo okrog dva milijona evrov.

V cementarni, kjer so od sporazuma decembra lani, na dan njegove obravnave na seji občinskega sveta, odstopili, medtem trdijo, da za njegovo izvrševanje ni pravne podlage.

"Zakon o javnih financah namreč določa, da mora biti namen doniranih sredstev jasno opredeljen ob vsaki donaciji – namen določi donator, splošna denarna nakazila pravnim osebam javnega prava, zavezanim zakonu, pa niso pravno dopustna. Poziv občine, da se ji izplača več kot dva milijona evrov donacije, brez kakršnekoli podlage in točnega namena, pa je sporen tudi z vidika zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, prav tako zanj ni nobene podlage v sporazumu," so se odzvali v Salonitu Anhovo.

Nadalje trdijo, da so bila izplačila izvedena na podlagi aneksa, aneksov pa po letu 2010 niso več podpisovali, zato da so zahteve občine nične.

Na vprašanje, koliko donacij letno sicer namenjajo lokalni skupnosti, niso odgovorili.

Na občini se bodo, preden se odločijo o nadaljnjih aktivnostih, skušali še sestati s predstavniki Salonita. Če dogovora ne bo, pa bo podjetje po njihovih besedah izgubilo verodostojnost in posledično zaupanje lokalne skupnosti.

Kot so še navedli, se je Salonit Anhovo v sporazumu obvezal, da se bo držal okoljevarstvenega dovoljenja, ki pa ga je po njihovi oceni kršil, zato bi bil "odpis dolga dodatna nagrada kršitvam podjetja".

Na občini tako vztrajajo pri sredstvih, ki bi se jih namensko in skladno z zakonom porabilo za izboljšanje okolja ali razvojne projekte.

V Salonitu medtem vztrajajo, da tehnična neizvedljivost pomeni zapiranje cementarne. Poudarjajo, da bu z zaprtjem cementarne izgubili okoli 800 delovnih mest.