'IEC bo slovenskim ribičem odvzela možnost ribolova na odprtem morju'

Več kot 11 let po podpisu arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško in tri leta po končni razsodbi arbitražnega sodišča v Haagu, ki je določilo morsko in kopensko mejo med državama, Hrvaška še vedno ne priznava te razsodbe. Zdaj pa vladajoča HDZ celo napoveduje razglasitev izključne gospodarske cone (IEC) v Jadranu. Predsednik republike Borut Pahor, ki je kot takratni premier 4. novembra 2009 v Stockholmu skupaj s hrvaško premierko Jadranko Kosor podpisal arbitražni sporazum in ob tem vzkliknil "Kakšen fantastičen dan!", meni, da "Slovenija upravičeno pričakuje, da se bosta Italija in Hrvaška o odločitvi o razglasitvi izključnih ekonomskih con posvetovali s Slovenijo in upoštevali njene interese". 

"Slovenija je pomorska država. Razglasitev izključnih ekonomskih con s strani Republike Italije in Republike Hrvaške ne vpliva na pomen razsodbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško in obveznosti Hrvaške, da to razsodbo spoštuje," je ob tem poudaril predsednik Pahor. Prepričan je tudi, da uveljavitev izključne ekonomske cone Italije in Hrvaške ne pomeni, da Slovenija nima pravice do dostopa do odprtega morja. 

A nemški politolog Thomas Bickl, ki je doktoriral iz reševanja slovensko-hrvaškega mejnega spora, meni, da to ne drži. "V tem primeru pravno gledano ne bo več odprtega morja. Če Hrvaška razglasi izključno gospodarsko cono, bo seveda razglasila tudi meje te cone, kar bi pomenilo drugačno določitev državnih meja na morju od tistih, ki jih je določilo arbitražno sodišče," je poudaril v oddaji 24UR.

Podobno meni tudi profesor pomorskega prava Marko Pavliha s Fakultete za pomorstvo in promet, ki pravi, da italijanska namera o razglasitvi izključne gospodarske cone ni problematična. "Drugače je glede Hrvaške, saj bi se morala s Slovenijo prvo dogovoriti o načinu uresničitve arbitražne odločbe in šele potem širiti svoje suverene pravice na morju. Hrvaška izključna ekonomska cona (pa tudi italijanska) bo slovenskim ribičem odvzela možnost, da lovijo v odprtem morju, ker ga ne bo več. Poleg tega bi lahko posegla tudi v območje slovenskega stika z odprtim morjem, zato mora naša država protestirati po diplomatski poti," je prepričan.

Sancinova: Po razglasitvi IEC v do sedaj odprtem morju ne bo več svobode izkoriščanja živih in neživih bogastev

Ali skuša Hrvaška z razglasitvijo IEC izigrati arbitražno razsodbo? Strokovnjakinja na področju mednarodnega prava in prava morja ter predstojnica Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose Vasilka Sancin meni, da odločitev za razglasitev IEC načeloma ni v nasprotju ne s pravom morja ne z arbitražno razsodbo. "Treba pa je videti, v katerem območju jo bo Hrvaška razglasila in kako bo svoje suverene in jurisdikcijske pravice v njej izvajala, da bi lahko ugotavljali morebitne mednarodnopravne kršitve," je poudarila. 

Kot pravi, tudi arbitražna odločba iz leta 2017 omenja možnost razglasitve IEC s strani Hrvaške in že tako določa Sloveniji v območju stika zgolj komunikacijske svoboščine. "Te pa ima država že tako ali tako po režimu IEC, torej svobodo preleta, plovbe in polaganja podmorskih kablov in cevovodov," pravi profesorica mednarodnega prava. 

Ob tem Sancinova poudarja, da Hrvaška pri izvajanju svojih pravic v IEC ne bo smela posegati v te svoboščine, vključno z območjem stika, v območju stika (junction) tudi ne sme izvajati jurisdikcije nad tujimi ladjami (slovenskimi ali ladjami tretjih držav), ki bodo te svoboščine izvajale. Hrvaška policija torej tudi v primeru razglasitve IEC na podlagi arbitražne razsodbe ne bi smela na območju, kjer ima Slovenija zdaj stik z odprtim morjem (junction), denimo ustavljati slovenskih ladij. 

"V primeru suma, da jih kršijo, bo Hrvaška v svoji IEC lahko izvajala nadzor, razen v območju stika, kjer po razsodbi Hrvaška ne sme izvrševati nobenih ukrepov za zagotavljanje spoštovanja svojega prava proti ladjam, ki plujejo v Slovenijo ali iz nje. Ta ureditev, ki jo določa dokončna in pravno zavezujoča razsodba, je bolj specialna od splošne ureditve po konvenciji UNCLOS in nad konvencijsko ureditvijo v primeru konflikta prevlada, dokler ne bi bil med Slovenijo in Hrvaško dosežen drugačen dogovor," pojasnjuje Sancinova. 

Vendar pa denimo slovenski ribiči ne bodo več mogli loviti na odprtem morju. "Res je, da v do sedaj odprtem morju v Jadranu po razglasitvi IEC ne bo več svobode izkoriščanja živih in neživih bogastev morskega stebra. Na dnu je že tako ali razmejen epikontinentalni pas Italije in Hrvaške, ki imata tako pravice, ki gredo državama na tej podlagi (torej tudi izkoriščanja bogastev v in na njem)," pravi strokovnjakinja. 

Pa bi lahko Slovenija razglasila svojo izključno gospodarsko cono? Sancinova pojasnjuje: "Slovenija po arbitražni odločbi svojega epikontnetalnega pasu nima, pravo tako ne more razglasiti svoje IEC." Vendar pa bi lahko po Konvenciji Združenih narodov o pravu morja iz leta 1982 Slovenija kot geografsko prikrajšana država (ker nima svoje IEC) v hrvaški in/ali italijanski izključno ekonomski coni uveljavljala določena upravičenja glede izkoriščanja živih bogastev v območju IEC sosednjih držav, še pravi Sancinova. Vendar pa bi za to morala s sosednjima državama skleniti dogovore glede pogojev takšnega izkoriščanja živih bogastev.  

Odprto morje vse bolj izjema kot pravilo v Jadranu in Sredozemlju

Pavliha je ob tem spomnil, da Evropska unija tiho podpira širitev ekonomskih con svojih članic, ker s tem širi svoj teritorij. "Žal ugotavljam, da popolnoma proste plovbe oziroma t. i. svobodnega odprtega morja v Jadranu in Sredozemlju skorajda ni več, navzlic gentlemanskemu dogovoru v preteklosti, da obalne države ne bodo širile svojih suverenih pravic na morju, zlasti ne v obliki izključnih ekonomskih con," pravi profesor pomorskega prava.

Kot pravi, so v zadnjih letih številne države razglasile bodisi de facto bodisi virtualne izključne cone, med njimi so Ciper, Sirija, Libija, Tunizija in Malta, do neke mere tudi Francija in Libanon. "Še bolj so se razpasla posebna morska območja, ki so izvedena iz izključne ekonomske cone, a omogočajo nekoliko manj pravic, na primer ribolovna cona, ki jo je razglasila Španija, pa ekološka in ribolovna cona Hrvaške, tudi Slovenija je imela zakon o ekološki coni in epikontinentalnem pasu, vendar ga je na podlagi arbitražne odločbe razveljavila oziroma bi tako in tako prenehal veljati po 8. členu naše ustave zaradi prevlade mednarodnega prava nad nacionalnim," pravi Pavliha. 

Prav tako je spomnil, da sta po štiridesetih letih pogajanj sporazum glede izključne ekonomske cone nedavno dosegli tudi Grčija in Italija. To je bil sicer njun "politični odgovor na dokaj kontroverzen sporazum, ki ga je Turčija sklenila z Libijo glede razmejevanja morja, kar seveda zadeva tako grški del Cipra kot samo Grčijo". Poleg tega pa je Grčija sklenila dogovor o izključno ekonomski coni tudi z Egiptom, je dodal.

"Skratka, odpira se lov na teritorije – tudi na morju – in čeravno ladje tujih držav v izključni ekonomski coni načeloma uživajo svobodo plovbe, je ta omejena s pravico obalne države, da za to območje sprejema predpise in jih izvaja. Vsaj teoretično torej obstaja možnost, da bo država, ki ima izključno ekonomsko cono, v teh vodah zaustavila določeno ladjo, jo privedla v pristanišče, morda tudi pod pretvezo, da je kršila predpise, vendar bi imela prizadeta država možnost tožbe pred Meddržavnim sodiščem v Haagu ali pred Mednarodnim sodiščem za pravo morja v Hamburgu," še zaključuje strokovnjak za pomorsko pravo. 

Hrvaška ima po mednarodnem pravu pravico na razglasitev takšne cone. Konvencija Združenih narodov o pravu morja iz leta 1982 (UNCLOS) namreč predvideva možnost razglasitve izključnih gospodarskih območij, pasov ali con (EEZ) do 200 navtičnih milj od obale, in kjer takšna razširitev suverenih pravic obalne države trči ob iste pravice drugih držav, zlasti tistih, ki so druga ob drugi ali druga nasproti druge,  konvencija narekuje dogovor dotičnih držav. Hrvaška in Italija naj bi o svoji nameri slovensko stran neuradno že obvestili. Minister za zunanje zadeve Anže Logar pa naj bi se o tem pogovarjal z italijanskim kolegom med obiskom v Rimu, ki je napovedan za 10. decembra.