Edina možnost je JEK2, najslabša možnost je JEK2?

Profesor s Fakultete za elektrotehniko Andrej Gubina pravi, da bi bil kot energetik seveda vesel, če bi zgradili novo jedrsko elektrarno, toda za kakšno ceno?

Eno izmed ključnih vprašanj je, ali lahko Slovenija, ki je najmanjša država na svetu z jedrsko elektrarno res prenese to, da bo najmanjša država na svetu z dvema jedrskima elektrarnama? Izkušnje jedrskih projektov, ki trenutno potekajo v Evropi, niso obetavne. Jedrski objekti v Veliki Britaniji, na Finskem, v Franciji so vsi za leta podaljšali predviden čas gradnje, stroški so poskočili za 100, 200 odstotkov. Tudi zato, ker se je v letih, ko so bile gradnje ustavljene, znanje v Evropi nekoliko izgubilo, pravi jedrski strokovnjak Leon Cizelj.  

Z obrestmi lahko plačaš še eno elektrarno

Ker bi morala ob morebitni odločitvi za gradnjo pri financiranju nujno sodelovati tudi država, najeti posojila, bi lahko to ob slabih odločitvah oziroma ob samo majhnih pretresih povzročilo tudi bankrot države, tako meni kar nekaj naših sogovornikov. Direktor Gen energije Dejan Paravan pravi, banki lahko na koncu kot obresti plačamo še eno elektrarno. Gospodarstvo bi pri financiranju sodelovalo ob določenih pogojih seveda, kot je na primer ugodna cena energije. Toda po mnenju ljudi, kot je direktor Elesa Aleskander Mervar se zelo motijo, ko pričakujejo, da bo cena elektrike iz morebitnega JEK2 nizka, podobna tej iz NEK, sam v prvih 20 letih delovanja računa na okoli 150 evrov na megavatno uro.

Kaj bi naložba pomenila za proračun

Naložba, ki bo vredna vsaj 20 milijard evrov, pa bi lahko resno ogrozila druge naložbe iz državnega proračuna, za zdravstvo, šolstvo, infrastrukturo, opozarja profesor ekonomije Marko Jaklič. Profesor Jože P. Damijan po drugi strani meni, da za proračun to ne bi bila velika obremenitev. 

In se sprašuje, kaj pa je lahko alternativa? Ker da je z obnovljivimi viri konec, da so predragi, da države opuščajo projekte. Podatki sicer kažejo, da so zdaj naložbe v obnovljive vire prvič presegle naložbe v fosilna goriva na globalni ravni. Revija The Economist je junija celo številko posvetila sončni energiji, ki jo vidi kot izjemno obetaven vir, sklicujejo se na podatke Ekonomskega inštituta z Univerze v Oxfordu, saj tehnologija bliskovito napreduje, cene pa strmo padajo.  

Odločitev o naši energetski prihodnosti ne bo lahka, je pa ključno za odločanje, da imajo vsi načini enakopravno možnost predstavitve in pa seveda ustrezen nadzor javnosti.  

Več o tem, kdo nam bo dajal elektriko, v današnjem drugem delu Fokusa.