Začetki transfuziologije in krvodajalstva v Sloveniji segajo v obdobje po koncu druge svetovne vojne, ko je bil v Ljubljani pri Centralni vojni bolnici ustanovljen transfuzijski oddelek. Tam so 4. junija 1945 odvzeli in konzervirali prvih 19 steklenic krvi, zato je 4. junij razglašen za dan slovenskih krvodajalcev. Z razvojem zdravstva so zahteve po večjih količinah krvi imele za posledico ustanavljanje transfuzijskih postaj pri bolnišnicah. 

Skoraj devet let kasneje, 9. marca 1953, pa je bila v Zagorju ob Savi izvedena prva terenska krvodajalska akcija, ko je kri darovalo devet zagorskih rudarjev. Hkrati je to bila prva terenska krvodajalska akcija Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane, kjer so rešitev za pomanjkanje krvodajalcev in krvi našli v terenskih krvodajalskih akcijah. S prvo terensko krvodajalsko akcijo v Zagorju ob Savi je za celotno Slovenijo začelo veljati načelo prostovoljnega, anonimnega in brezplačnega darovanja krvi, so pred Dnevom slovenskih krvodajalcev navedli v Rdečem križu Slovenije (RKS). 

V Sloveniji daruje kri skoraj pet odstotkov prebivalcev 

V Sloveniji se danes lahko pohvalimo z nekaj manj kot 60.000 rednimi krvodajalci. Enkrat letno kri daruje 60 % krvodajalcev, 28 % jih daruje kri dvakrat, 10 % trikrat in 2 % štirikrat. Naša država zato sodi med tiste, ki same pokrivajo vse potrebe po krvi. "V Sloveniji daruje kri skoraj 5 % prebivalcev, vsak delovni dan potrebujemo od 350 do 400 krvodajalcev, da zadostimo dnevnim potrebam zdravstva po krvi,"  so še zapisali. 

Rdeči križ Slovenije letno za potrebe zdravstva organizira skoraj 1200 krvodajalskih akcij, od tega je več kot 390 t. i. terenskih. Prva terenska akcija v koledarskem letu vedno poteka 3. januarja, zadnja praviloma 31. decembra.

Potrebe po komponentah krvi različnih krvnih skupin so nepredvidljive in večinoma sovpadajo s porazdelitvijo krvnih skupin med prebivalstvom. V Sloveniji sta najpogostejši krvni skupini A in 0 (A približno 40 %, 0 38 %), krvne skupine B je 15 %, krvno skupino AB pa ima približno 7 % ljudi). RhD pozitivnih je okoli 82 % ljudi, RhD negativnih pa le okoli 18 %.  

Najdragocenejše darilo

"Kri je najdragocenejše darilo – darilo življenju. Ob dnevu slovenskih krvodajalcev ter ob skorajšnjem praznovanju svetovnega dneva krvodajalcev (14. junij) je prav, da se iskreno in iz srca zahvalimo vsem posameznikom, ki dajejo kri po svoji volji, brez kakršne koli nagrade, razen osebnega občutka zadovoljstva, da nekomu rešujejo življenje ali vračajo zdravje. Zahvala gre še posebej tistim, ki dajejo kri dvakrat, trikrat ali celo večkrat letno," so še dodali pri Rdečem križu Slovenije. 

Razlogi za darovanje krvi so nesebičnost, predvsem pa želja za pomoč sočloveku, zato bodo v Rdečem križu Slovenije skupaj s transfuzijsko službo, mediji, družbeno odgovornimi podjetji, šolami, športnimi ter številnimi drugimi društvi in organizacijami ter našimi partnerji še naprej negovali in širili plemenito tradicijo prostovoljnega, brezplačnega in anonimnega krvodajalstva, zagotavljajo.

"Nekaterim pošljemo sporočilo, druge kličemo, mnogi pridejo kar sami. Ponosni, ker pomagajo in ker skrbijo, da marsikatera življenjska zgodba teče dalje. Neštetokrat hvala, vsakemu posebej in vsem skupaj. Hvala tistim, ki pridete prvič in tistim, ki ste ovenčani z nazivom vitezinja in vitez. Hvala vsem, ki boste krvodajalci šele postali. Pri Rdečem križu Slovenije se trudimo že sedemdeset let in trudili se bomo še naprej."

V Veržeju kri daroval tudi minister za zdravje 

V Športnorekreacijskem centru Veržej je danes potekalo že 31. tradicionalno srečanje krvodajalcev Slovenije, ki so ga kot vsako leto organizirali in izvedli prostovoljci Krajevne organizacije Rdečega križa v Veržeju. Ob tem so v počastitev 70. letnice prostovoljnega organiziranega krvodajalstva v Sloveniji izvedli tudi terensko krvodajalsko akcijo, s katero gostitelji želijo zbrati kar 70 enot krvi.

Srečanja se je udeležil tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki je skupaj z državnim sekretarjem Tadejem Ostrcem daroval kri. V nagovoru je poudaril: "Slovenci smo na svojo krvodajalsko tradicijo resnično lahko ponosni. Kljub temu, da se je v času epidemije število krvodajalskih akcij in s tem tudi krvodajalcev močno zmanjšalo, se zdaj število krvodajalcev ponovno povečuje. Na Ministrstvu si bomo tudi naprej prizadevali, da bi se visoka zavest, kako pomembno je ohranjati zdravje in reševati življenja soljudi s pomočjo krvodajalcev, še naprej krepila v vseh segmentih družbe, začenši z ozaveščanjem otrok. Pri tem bi posebej poudaril tudi pomen razumevanja delodajalcev za zaposlene, ki darujejo kri. Kri rešuje življenja!"

Zdravko Širec iz Kočna ob Ložnici, predan prostovoljec RKS in krvodajalec, je kri danes daroval že 170-ič. 

"V Sloveniji potrebujemo letno okoli 95.000 krvodajalcev oziroma okoli 40.000 litrov krvi. Krvodajalstvo je edina dejavnost, kjer ni čakalnih dob, deluje 365 dni na leto, treba je samo poklicati in se naročiti. Res iskrena hvala vsem, ki zavihajo rokav in darujejo kri, ter vsem drugim, ki kakor koli pomagajo, da vir varne krvi v Sloveniji nikoli ne presahne," pa je v ponedeljek na novinarski konferenci povedal pristojni za krvodajalstvo pri RKS Boštjan Novak.