Kar trikrat so v Luki Koper - v kateri ima država neposredno in prek Slovenskega državnega holdinga 62-odstotno lastništvo - prestavili rok za odpiranje ponudb za enega največjih projektov v tem desetletju: širitev kontejnerskega prvega pomola.

Gradnja se bo začela prihodnje leto in končala konec leta 2027. V tem času bodo zgradili več kot 320 metrov pomola, 7 hektarjev skladišč, poglobili morsko dno ob pristanišču in vplovnem kanalu ter zgradili pripadajočo elektroenergetsko infrastrukturo.

Zahtevnost projekta kaže tudi podatek, da bodo piloti za nosilnost in stabilnost segali kar 66 metrov pod morsko dno. Po končani gradnji se bo pretovor v edini slovenski luki močno povečal - zmogljivost bodo s trenutnih milijon kontejnerjev na leto dvignili na 1,75 milijona.

Odpiranje ponudb je potekalo v torek,  prispela pa je le ena - ponudba Kolektor Kolinga. Njihova cena znaša 153 milijonov evrov brez davka oziroma 186 milijonov evrov in pol z davkom. Razpis brez konkurence, torej. V Kolektor Kolingu razloge za to pripisujejo pomanjkanju ustreznega kadra pri tako obsežnih in zahtevnih projektih: "Gre za zelo specifičen projekt, ki je tudi eden najzahtevnejših infrastrukturnih projektov, predvsem z vidika obsega, kot tudi z vidikapotrebnih izkušenj in znanja. To, da ni konkurence, je tudi nas zelo presenetilo, saj je naročnik izrecno omogočil oddajo ponudbe tudi vsem subjektom iz tretjih držav (npr. Turčija, Kitajska,...) /.../"

Kolektor Kolingu morajo dokončno zeleno luč še prižgati. Kot so odgovorili v Luki Koper, so v fazi preverjanja popolnosti ponudbe in ustreznosti dokazil.  Luka Koper bo v naslednjih letih v pristanišču skupno investirala nekaj manj kot 800 milijonov evrov. Med drugim bodo zgradili novo stavbo potniškega terminala, dodatno ploščad za raztovarjanje vozil in novo parkirišče za dodatno pretovorjene avtomobile.