Bo eden najdaljših lipovih drevoredov pri nas res padel?

Pivola v Občini Hoče. V njej pa znameniti, dober kilometer dolg lipov drevored, ki velja za kulturno dediščino in za spomenik lokalnega pomena. A vsa drevesa, razen 24 v zgornjem delu, so danes označena za posek.

Predstavniki hoške občine so skupaj s stroko javno predstavili evropsko sofinanciran projekt prenove drevoreda v Pivoli, ki bo zahteval tudi odstranitev večjega dela dreves, kar je v delu javnosti pred časom povzročilo nekaj ogorčenja. 

Kot je povedal hoški župan Marko Soršak, bodo okoli 700.000 evrov vreden projekt, za katerega polovico denarja pričakujejo iz evropskih sredstev za okrevanje in odpornost, zagnali predvidoma jeseni, že marca pa naj bi izvedli razpis za izbiro izvajalca.

Soršak ocenjuje, da je večina občanov projektu naklonjena, enotnega mnenja je tudi svet krajevne skupnosti. Nenazadnje je ideja vzpostavitve tematske poti na tem območju stara že vsaj 15 let, je spomnil. Zadnja štiri leta so projekt usklajevali z Zavodom RS za varstvo narave in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije. "Poslušali smo stroko in jo bomo tudi v prihodnje," je zagotovil.

'Stanje rastišča katastrofalno'

Po besedah vodje projekta in krajinske arhitektke Tanje Simonič Korošak so trenutno tik pred zaključkom izdelave konservatorskega načrta. V sklopu priprave so ugotovili, da gre za okoli 1100 metrov dolg drevored lipovcev v spodnjem delu, v zgornjem na poti proti gradu pa gre tudi za visokodebelne hruške. Skupaj gre za 259 lokacij dreves, torej ne zgolj dreves, pač pa tudi ostankov podrtih dreves, pri čemer jih je manj kot polovica historičnih, vsa ostala so bila sajena pozneje.

"Stanje rastišča je bilo ob arborističnem pregledu katastrofalno, zato bi bilo zgolj nadomeščanje dreves premalo za sanacijo drevoreda. Med razlogi za tako stanje je tudi obglavljenje dreves v 90. letih, ki so ga takrat storili v imenu sanacije," je dejala Simonič Korošakova in dodala, da prav tak način pomeni še posebej nevarne razmere za pojav bele omele, ki je tudi razlog za propadanje dreves v Pivoli.

Po njenih besedah je zdaj priložnost za celovito ureditev drevoreda za naslednjih sto let s kombinacijo zasaditve novih dreves in ohranitve ter sanacije najbolj ohranjenih obstoječih dreves. Takih je, kot so zdaj ocenili, 24, medtem ko jih bodo na historičnem območju skupaj posekali okoli 60, torej tudi 20, ki bi jih lahko pustili, a jih bodo odstranili zaradi prilagoditve izgleda drevoreda.

Kot je dodala Simonič Korošakova, je priprava rastišča smiselna čim prej, saditi pa bo bolje v času izven vegetacijske sezone, pri čemer je težava v tem, da mora občina projekt izvesti do konca oktobra.

Medtem ko je krajinska arhitektka povedala, da čakajo le še na mnenje zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki naj bi bilo le še vprašanje časa, pa je predstavnik tega zavoda Miran Krivec opozoril, da bodo pred odločitvijo počakali na konservatorski načrt in pripravo projekta obnove.

"Zavedati se je treba, da je problematika bolj celostna, kot se zdi na prvi pogled. Gre za zagotavljanje prometne varnosti, vzdrževanja drevoreda in zagotavljanja njegovega historičnega pomena. Vse skupaj je treba povezati in preceniti, kaj je optimalna rešitev," je dejal Krivec.

Z drevoredom se je strokovno v preteklosti največ ukvarjala arboristka Tanja Grmovšek, ki je pred časom ocenila, da podrtje vseh dreves ni nujno potrebno. Tudi sama je sicer opozorila na propadanje večjega števila dreves po njihovi sanaciji, kot je to imenovala, v 90. letih, za odstranitev pa je predlagala 56 dreves.

Na kmetijski fakulteti mariborske univerze, ki je skupaj z občino lastnica drevoreda in tako soodgovorna za varnost v njem, projekt pozdravljajo. Kot je povedal predstavnik fakultete in vodja bližnjega botaničnega vrta Andrej Šušek, se je občina projekta lotila zelo strokovno, pri čemer je obnova takšnega drevoreda lahko tudi precej velik strošek.

"Drevored je obnove potreben in zdaj imamo idealno možnost, da to naredimo. Vprašanje je, kdaj bo denar spet na voljo," je opozoril Šušek.

122 dreves v precej dobrem stanju 

Med nasprotniki tako odločnega posega v enega najstarejših slovenskih drevoredov pa je okoljska aktivistka Irena Woelle. Pri svojem nasprotovanju se sklicuje na lanski dopis zavoda za varstvo narave, da naj bi bilo 122 dreves v precej dobrem stanju, medtem ko naj bi jih bilo v slabem stanju le 46, nevarnih pa šest.

Po oceni arboristke pa je dreves, ki so nesporna za posek, zgolj 56. Zato vprašanje Tanji Germovšek, arboristki svetovalki, ali je za to, da se tudi zdrava drevesa posekajo ali ne? "Načeloma jaz moram pač podat objektivno oceno in objektivna ocena je to, da so drevesa vitalna," pravi. 

In vitalna drevesa bi podrli zato, ker po idejni zasnovi novega tematskega parka niso v pravi liniji.