'Eden na drugega prelagajo odgovornost, otrok pa bi pomoč potreboval takoj'

Na nas se je obrnila bralka iz celjske regije in izpostavila problem, ob katerega je trčila v razvojni ambulanti Zdravstvenega doma Celje. Njeni dojenčici z razvojnimi in zdravstvenimi težavami je pediater postavil diagnozo: sum na mukopolisaharidozo, šum na srcu in močno hipotonijo. Mukopolisaharidoza je sicer skupina redkih genetskih metabolnih motenj in obstaja več tipov te bolezni. Hipotonija pa pomeni nižji mišični tonus oziroma slabšo mišično aktivnost, zaradi česar je otrok slabše stabilen. To vpliva na njegovo nepravilno gibanje in držo, zaradi česar otrok potrebuje razvojnonevrološko obravnavo.

Pediater je zato deklici napisal napotnico za razvojno ambulanto s stopnjo nujnosti 'zelo hitro'. Po bralkinih besedah je pediater v izvidih navedel, da je potrebna čimprejšnja obravnava in vsaj dve fizioterapiji na teden. Pacienti naj bi za zdravstvene storitve, ki so označene s to stopnjo nujnosti, sicer čakali največ 14 dni od predložitve napotnice, je razvidno na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

'To je katastrofa, da prelagajo odgovornost eden na drugega'

Bralka je napotnico in vse izvide pediatra poslala v razvojno ambulanto v Celju, od koder pa je prejela odgovor, da bo čakala od štiri do pet mesecev. Ob tem so ji poslali dopis oziroma pojasnilo, da bo čakala nad dopustno mejo in da ga mora podpisati, če želi, da bo uvrščena na čakalni seznam. "Glede na izvide bi morala naša dojenčica imeti vsaj dve fizioterapiji na teden, ampak bo čudež, če bo dobila eno na mesec. Z možem bova tako primorana poiskati zasebnega fizioterapevta oziroma fizioterapije plačevati, da bomo sploh zvozili do takrat, ko bomo na vrsti v Celju," je potožila in ob tem izpostavila, da ena fizioterapija stane od 40 do 70 evrov. "Koliko teh terapij bi dojenčica potrebovala, da bi se njeno stanje izboljšalo, se ne ve. Z možem si težko privoščiva tak strošek, saj imava štiri otroke. To je katastrofa. Eden na drugega prelagajo odgovornost, zakaj moramo tako dolgo čakati, otrok pa bi pomoč potreboval takoj," je poudarila.

'Dolge čakalne dobe ne skrbijo le pacientov, temveč tudi nas, zaposlene v zdravstvu'

Vodja razvojne ambulante ZD Celje Svjetlana Divjak Knežević je v odzivu na očitek bralke izpostavila, da se z dolgimi čakalnimi dobami ne srečujejo zgolj pri njih. Po njenih besedah vsi strokovnjaki, zaposleni v slovenskem zdravstvu (zdravniki, zdravstveni delavci in sodelavci), že dalj časa opozarjajo na predolge vrste: "Dolge čakalne dobe ne skrbijo le pacientov, temveč tudi nas, zaposlene v zdravstvu, saj si želimo pacientom nuditi pravočasne, kvalitetne in celostne zdravstvene storitve, predvsem pa se zavedamo tudi morebitnih neželenih posledic za zdravje naših pacientov."

Izjema niso niti razvojne ambulante z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo (RACZO), ki imajo povsod po Sloveniji daljše čakalne dobe, kot je priporočljivo, je zatrdila Divjak Kneževićeva:  "V RACZO smo že večkrat opozarjali na naše čakalne dobe tudi ZZZS in Ministrstvo za zdravje, pri čemer smo predlagali več rešitev: povečan obseg dela, širitev mreže RACZO za bolj enakopravno regijsko dostopnost do naših storitev in hitrejšo obravnavo naših pacientov, povečanje števila pregledov dnevno, povečanje števila izobraženih strokovnjakov z dodatnimi znanji, povečan vpis na fakulteto ..." 

Kako dolge so čakalne dobe drugod po Sloveniji?

Kako dolge so čakalne dobe za prvi pregled v razvojnih ambulantah po Sloveniji, smo preverili na portalu ČakalneDobe.si, ki se pri navajanju podatkov sklicuje na Nacionalni inštitut za javno zdravje. Portal je podatke pridobil za 16 razvojnih ambulant. V devetih so čakalne dobe z napotnico 'zelo hitro' daljše, kot bi smele biti. Najdaljša je v Splošni bolnišnica Murska Sobota – 107 dni. V ostalih sedmih ambulantah čakalna doba z napotnico 'zelo hitro' ni daljša od predpisane in se giblje med tremi in sedmimi dnevi.

Celjska razvojna ambulanta v tem spisku ni zajeta, je pa Divjak Kneževićeva pojasnila, da pacienti pri njih z napotnico s stopnjo nujnosti 'zelo hitro' čakajo pet mesecev, 'hitro' od osem do devet mesecev in 'redno' od 10 do 11 mesecev. V ambulanti obravnavajo tako otroke, ki na pregled prihajajo prvič, kot tiste, ki potrebujejo redne kontrolne preglede, saj otroke spremljajo glede na mejnike razvoja. Vsako prispelo napotnico triažirajo glede na stopnjo nujnosti in jo uvrstijo na čakalni seznam. "Zavedamo se pomembnosti čimprejšnjega vključevanja otroka v celostno zgodnjo obravnavo. V otrokovem razvoju je zelo pomemben dejavnik starost, ki je ozko vezana z razvojnim mejnikom. V RACZO spremljamo razvojno starost, na katero najbolj vplivamo v prvem letu življenja. Zato otroke vabimo pisno, prek SMS sporočil in telefonsko en dan pred pregledom, tako v primeru izpada zapolnimo prosti pregled s tistim s čakalne liste," je opisala postopke.

Če prejmejo več napotnic z določeno stopnjo nujnosti, kot je na voljo prostih terminov v priporočenem čakalnem obdobju, takrat posredujejo staršem izjavo, da se strinjajo s prekoračitvijo čakalne dobe, kar jim po navedbah Divjak Kneževićeve nalaga zakon. To je tudi razlog, zakaj je naša bralka prejela omenjeni dopis. "Če se starši ne strinjajo, imajo možnost, da se naročijo pri drugem izvajalcu," je razložila Divjak Kneževićeva. 

Ministrstvo: Zakon ne določa, da mora pacient ali starš otroka podpisati izjavo, da bo čakal nad dopustno čakalno dobo 

Na Ministrstvu za zdravje so pojasnili, da Zakon o pacientovih pravicah in Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah ne določata, da mora pacient ali starš otroka podpisati izjavo, da bo čakal nad dopustno čakalno dobo. Določata le, da če oseba zadolžena za čakalni seznam ob uvrščanju pacienta na čakalno listo ugotovi, da čakalna doba za določeno zdravstveno storitev pri tem izvajalcu presega najdaljšo dopustno čakalno dobo, pacientu predlaga izvedbo zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu z dopustno čakalno dobo, pri čemer pacienta seznani z možnostmi in načini pridobivanja informacij o terminih pri drugem izvajalcu. Kadar drugega izvajalca z dopustno čakalno dobo v Sloveniji ni, izvajalec pacientu posreduje informacijo o nacionalni kontaktni točki za čezmejno zdravstveno varstvo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Bolj učinkovito je, če otrok obiskuje razvojno ambulanto v domači regiji

Bralka je zatrdila, da je 'več sreče' iskala v nekaterih drugih razvojnih ambulantah po Sloveniji, a so ji odgovorili, da mora obravnava otroka potekati v domači regiji. Kaj torej drži, smo preverili na ZZZS. Potrdili so navedbe Divjak Kneževićeve. V razvojnih ambulantah veljajo ista pravila kot pri vseh drugih specialističnih obravnavah – z napotnico lahko pacient prosto izbira izvajalca. 

Vendar je v praksi bolj učinkovito, da otrok obiskuje razvojno ambulanto v domačem kraju, so se strinjali tako na ZZZS kot v celjski RACZO. V razvojnih ambulantah je delo zapleteno, timsko, saj vključuje pregled pri zdravniku, sledijo napotitve na fizioterapije, delovne terapije, k logopedu, socialnemu in specialnemu pedagogu, psihologu ... "Za ustrezno obravnavo otroka je potrebno vodenje v eni ambulanti, kajti neizvedljivo je, da je pregled v eni, terapije pa nato v drugi ambulanti. Pretoka informacij in obravnav na timskih sestankih tako ne bi bilo. Poleg tega se je na terapije treba voziti tedensko ali na 14 dni, zato je za dojenčka, ki ima težave, najboljša izbira v domači regiji," so menili v celjski RACZO.

ZZZS sicer potne stroške krije samo do najbližjega izvajalca.

'Naraščajoči trend pacientov bi morala spremljati tudi mreža'

Glavni problem, kot so ga izpostavili v celjskem RACZO, je premalo razvojnih ambulant v mreži. Odločevalci so jim lani obljubili širitev mreže, a so se nato odločili, da bodo razširili samo ambulante, ki niso imele vzpostavljenega celovitega programa. "Na novo je ambulanto pridobila Bolnišnica za otroke Šentvid pri Stični. Ostale ambulante so na čakanju, med njimi tudi naša ambulanta," je dejala vodja Svjetlana Divjak Knežević.

Po njeni oceni je RACZO v Sloveniji malo, zato vedno izpadejo, ko se razpravlja o ukrepih, ki bi zmanjšali čakalne dobe v razvojnih ambulantah. "Na žalost do sedaj ni bilo posluha za naše čakalne dobe in potrebo po dodatni zaposlitvi administratorjev. Število indikacij za pregled v RACZO narašča, posledično tudi število otrok za pregled v teh ambulantah. Okoli 35–40 odstotkov otrok vsaj enkrat pride v našo ambulanto. Naraščajoči trend pacientov bi morala spremljati tudi mreža," je poudarila Divjak Kneževićeva.

Ali so že na vidiku rešitve čakalnih dob razvojnih ambulant?

Po objavi članka smo dobili odgovore predstavnikov Ministrstva za zdravje. Kot je že povedala Svjetlana Divjak Knežević, so tudi na ministrstvu pojasnili, da so širitve programa Razvojne ambulante z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo izvedli v nekaterih zdravstvenih ustanovah:  v ZD Domžale, ZD Slovenska Bistrica, ZD Trbovlje, ZD Krško, ZD Koper in CZBO.

Ob tem so zagotovili, da interventni zakon, ki je bil pred kratkim sprejet, zagotavlja plačilo po realizaciji vseh zdravstvenih storitev: "Upamo, da bomo na ta način pacientom – odraslim in otrokom – zagotovili večjo dostopnost do zdravstvenih storitev ob upoštevanju kakovostne obravnave."

Kot so dejali, je reševanje problematike čakalnih dob prioriteta dela Ministrstva za zdravje v novi sestavi. "Ti ukrepi so na primer širitev programov, plačilo po realizaciji tistih vrst zdravstvenih storitev, kjer so čakalne dobe najbolj pereče, od septembra dalje je na podlagi t.i. interventnega zakona predvideno plačilo po realizaciji za vse programe, okrepitev timov, zmanjšanje administrativnega dela, prerazporeditev nalog na druge člane tima, motiviranje in nagrajevanje za delo v dodatnih ambulantah, če naštejemo le nekatere. S tem bi omogočili zdravnikom več časa za delo s pacienti," so pojasnili.

Je pa prejšnji teden minister Danijel Bešič Loredan predstavil stanje v zdravstvu, kjer je že napovedal, kako se bodo lotili reševanja predolgih čakalnih dob, o čemer smo prav tako podrobno poročali.