Svoje korenine ima v odzivu proti avtoritarni propagandi še iz časov druge svetovne vojne tudi nizozemska radiotelevizija NOS, katere novinarji pa se v zadnjem času prav tako soočajo z ustrahovanjem. Nedavno so jih celo fizično napadli na protestih proti koronavirusnim ukrepom in omejitvam, navaja Economist. Oktobra pa je moral NOS zaradi nadlegovanja v prometu s kombijev celo odstraniti svoj logotip.
Populizem in dezinformacije
Primera Slovenije in Nizozemske sta tipična primera pritiskov in težav, s katerimi se vse pogosteje soočajo javne radiotelevizije po vsej Evropi. "V nekaterih državah, kot sta Madžarska in Poljska, jih neliberalne vlade spreminjajo v trobila za vladajočo stranko. V drugih, kot na primer v Nemčiji in na Švedskem, pa jih populistična gibanja obtožujejo pristranskosti v korist establišmenta ali levice," piše britanski tednik.
Evropski javni mediji naj bi bili v svojem temelju opora demokracije, s tem ko javnosti zagotavljajo neodvisne informacije. "A v času polarizacije in dezinformacij to postaja vse težje."
'Če v vzhodni Evropi pritisk na javne radiotelevizije prihaja s strani vlad, v zahodni Evropi prihaja s strani populistične opozicije'
Rušenje neodvisnosti javnih radiotelevizij se je začelo v Rusiji, s prihodom Vladimirja Putina na oblast, nadaljevalo pa na Madžarskem pod vladavino Viktorja Orbana. Ta je sledil ter prilagodil Putinov načrt, javno MTVA pa spremenil v vladno propagando. To je vladajoča stranka Zakon in pravičnost posnemala tudi na Poljskem. "Če v vzhodni Evropi pritisk na javne radiotelevizije prihaja s strani vlade, v zahodni Evropi prihaja s strani populistične opozicije," piše Economist in pri tem navaja primer Nemčije, kjer so v času migrantske krize leta 2016 protestniki začeli napadati javni ZDF in ARD, tudi z žaljivko iz časa nacizma – Lügenpresse oziroma lažnivi medij.
Občutek, da so mediji pristranski do levega pola, se je zakoreninil med evropskimi konzervativci, kar pa bi lahko imelo posledice pri financiranju javnih radiotelevizij. Populistične stranke k zmanjšanju proračunov pozivajo na Švedskem, Nizozemskem, v Nemčiji. Tu je javna ZDF sicer poskušala na svojo stran pridobiti kritike, priznala določene napake pri pokrivanju tem z nemškega podeželja ter v zadnjih letih to poskuša spremeniti.
A najboljši zaveznik javnih radiotelevizij je postala pandemija covida-19, opažajo novinarji Economista. Javnost se je namreč po verodostojne informacije znova začela obračati prav k njim, gledanost se je posledično zvišala, obisk na spletnih straneh pa celo podvojil.
Na splošno se je zaupanje v javne medije v zadnjih letih nekoliko povečalo, zaupanje ostaja na visoki ravni še posebej v državah, kjer radiotelevizije ostajajo neodvisne. A kritična manjšina postaja vse bolj sovražna. Z grožnjami nasilja, predvsem s strani zanikovalcev covida-19, se soočajo novinarji latvijske javne radiotelevizije.
"V Sloveniji politični nadzor nad proračunom in nadzornim svetom ogroža neodvisnost radiotelevizije. Predlagani novi zakon bi politikom omogočal, da imenujejo več članov nadzornega sveta, nekaj prihodkov pa bi šlo drugim medijem, tudi tistim, ki služijo kot propaganda za Janšo. Novinarji RTV Slovenija pa se bojijo izgube svojih služb," piše Economist.
KOMENTARJI (291)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.