ECB kritična do bančnega davka, ki ga načrtuje vlada

ECB v mnenju o davku – osnutek zakona o obnovi po avgustovskih poplavah in plazovih predvideva uvedbo davka na bilančno vsoto bank in hranilnic za petletno obdobje, in sicer v višini 0,2 odstotka od bilančne vsote – opozarja, da se v nasprotju z davčnimi ureditvami, ki so jih uvedle druge države članice, dodatni davek v Sloveniji ne bi obračunaval zgolj od neto obrestnih prihodkov ali vrednosti, povezane z obrestno maržo, ampak celotne bilančne vsote.

"Potrebna je previdnost, da takšna davčna osnova kreditnih institucij ne bi spodbudila h krčenju bilančne vsote z močnejšim zmanjševanjem dejavnosti kreditiranja, kot bi bilo treba z vidika denarne politike. V tej zvezi ECB ugotavlja, da se je obseg kreditiranja v Sloveniji že zmanjšal in da bi lahko uvedba novega davka dejavnost kreditiranja dodatno omejila," v mnenju opozarja ECB.

Za mnenje ECB je v začetku oktobra zaprosilo ministrstvo za finance, ki je konec oktobra centralni banki posredovalo tudi osnutek zakona o obnovi, ECB pa je mnenje spisala 2. novembra. Pravi, da omejevanje kreditiranja prispeva k manj ugodnim pogojem za stranke, višji stroški in manjša ponudba posojil pa lahko negativno vplivajo na realno gospodarsko rast.

Podpredsednik ECB Luis de Guindos je medtem v intervjuju za Finance dejal, da ECB tovrstnim davkom ni naklonjena, ker da takšna obdavčitev ne sme zavreti kreditiranja in prelivanja učinkov ukrepov denarne politike v sistem ter ne sme škodovati solventnosti bank.

ECB je po njegovih besedah izdala mnenja Litvi, Španiji, Italiji in zdaj tudi Sloveniji. "Vsi načrtovani davki niso enaki, v vsakem mnenju pa je izpostavljeno, da ne smejo poslabšati kreditiranja in škodovati solventnosti bank," je dejal de Guidos.

V Združenju bank Slovenije menijo, da bi imelo sprejetje predlaganega davka dolgoročne negativne posledice na kreditiranje in odpornost bančnega sistema ter na njegovo konkurenčnost in zmožnost pridobivanja sredstev od lastnikov ali investitorjev.

Kot je za današnje Delo dejala direktorica združenja Stanislava Zadravec Caprirolo, je predlagana obdavčitev bistveno višja kot drugje, poleg tega je davek namenjen srednjeročnemu financiranju proračuna, medtem ko so v nekaterih drugih državah sprejeli enkratne davčne obremenitve. Slovenska predvidena ureditev bo po njenem mnenju bistveno slabša za investitorje in lastnike, kar bo vplivalo na dostopnost kapitala in ceno, druga posledica pa bo krčenje kreditne aktivnosti in bilančne vsote.

Ministrstvo: ECB ne nasprotuje davku na bilančno vsoto, svetuje pa previdnost

Evropska centralna banka (ECB) je glede napovedanega davka na bilančno vsoto bank podala priporočila oz. svetuje previdnost, kar je njena vloga in je bilo pričakovano, ne nasprotuje pa uvedbi davka, je v odzivu zapisalo ministrstvo za finance.

"ECB uvedbi predlaganega davka ne nasprotuje, podala pa je stališče z vidika denarne politike, finančne stabilnosti in bonitetnega nadzora ter tako na določenih mestih podala priporočila oz. svetuje previdnost, kar je tudi njena vloga in je bilo pričakovano," je navedlo ministrstvo.

Pri pripravi rešitev je po lastnih navedbah upoštevalo pripombe, ki jih je ECB podala v podobnih primerih - namenskost, začasnost davka, varovalke glede presežka, mehanizmi za varovanje finančne stabilnosti. Ministrstvo v sporočilu za javnost navaja priporočilo ECB, naj se predlagani določbi priloži analiza možnih negativnih posledic za bančni sektor, da se lahko oceni, ali bi se z uporabo te določbe povzročilo tveganje za finančno stabilnost.

"V tej zvezi pa ECB ugotavlja, da predlog zakona že navaja predhodne analize skupnega neto učinka predlagane določbe na slovenski bančni sektor, vezano na prihodnje učinke pa pozitivno ocenjuje to, da bo Banka Slovenije enkrat letno preverila vpliv davka na stabilnost bančnega sistema v Sloveniji. ECB razume, da bo vlada ugotovitve in priporočila Banke Slovenije na podlagi tega letnega preverjanja upoštevala," pravi ministrstvo.

Navaja tudi priporočilo ECB glede bonitetnega nadzora bank, in sicer da bi morali paziti, da davek ne bi pomenil dodatnega bremena za manj dobičkonosne banke ali banke, ki so v zadevnem davčnem obdobju beležile izgubo.

"Ob tem na ministrstvu ugotavljamo, da morda predlagane določbe niso bile povsem pravilno interpretirane," pravijo. Dodali so, da bodo, kot naproša tudi ECB, evropski centralni banki podali dodatna pojasnila glede davčne obravnave v primeru, ko je dobiček banke enak ali manjši od nič - v tem primeru banka ne bi plačala davka.

Prav tako bodo podali dodatna pojasnila glede razumevanja medsebojne interakcije tega davka in davka od dohodka pravnih oseb, napovedujejo.