Zanimanje za električne skiroje se zelo povečuje, pripoveduje Tomaž Dolenec iz ene od specializiranih trgovin električnih vozil. "Predvsem med mladimi, ki nimajo drugega prevoznega sredstva, nimajo izpita za avtomobil. Idealni so predvsem za premagovanje manjših razdalj v mestih, kot je recimo Ljubljana. Tudi v avtomobil ga je mogoče z lahkoto spraviti, lahko se ga odpelje na dopust, na izlet. Tudi na spletu opažamo, da se ljudje, ki to uporabljajo, zbirajo. In so tudi zaradi tega zelo priljubljeni."
Čeprav je z električnimi skiroji dovoljeno voziti največ 25 km/h, številni, pojasnjuje Dolenec, pričakujejo več. "Predvsem, ko ne vozijo v prometu. Tako da so tudi želje strank, da se mogoče kaj naredi na hitrosti, ampak to je vse na lastno odgovornost stranke." Blokado hitrosti lahko, če kupec to res želi, odstranijo že v prodajalni. "Če ima stranka to željo, če prevzema odgovornost, mu pojasnimo, da je še vedno treba voziti 25 km/h v cestnem prometu, izven pa lahko tudi več." In potem lahko to uredimo.
A to je pogosto težava. Voznike prehitrih skirojev, ki se podajo tudi na ceste, policisti težko nadzirajo in kaznujejo, pojasnjuje Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na GPU. "Tukaj smo nekoliko manj učinkoviti, ker je ugotavljanje hitrosti povezano z radarskimi meritvami, ki pa so nekoliko težje zaradi ožje silhuete voznikov. Zato smo že pred časom na pristojno ministrstvo (ministrstvo za infrastrukturo, op. a.) podali predloge, da bi se na tem področju kaj spremenilo, da bi električne skiroje, kjer obstaja sum, da so predelani, lahko peljali na tehnične preglede."
Policisti sicer iz leta v leto ugotavljajo več kršitev, zlasti neprilagojeno hitrost, nepravilno smer vožnje, uporabo mobilnega telefona, neuporabo čelade. Vse več je tudi prometnih nesreč, razlog vsake tretje je prav neprilagojena hitrost. Večino nesreč povzročijo vozniki električnih skirojev sami. Vse hujše so zato tudi poškodbe, je jasen vodja Urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana Uroš Tominc. "Opažamo zelo širok razpon različnih poškodb, od lažjih poškodb, udarcev, odrgnin, pa do hudih in celo življenje ogrožajočih poškodb. Tukaj govorimo predvsem o poškodbah glave, hrbtenice, prsnega koša in trebuha. Poškodbe, ki jih opažamo pri električnih skirojih, so v bistvu primerljive s poškodbami mopedistov, celo motoristov."
Ranljivi pa nikakor niso le vozniki električnih skirojev, pač pa tudi drugi, praviloma počasnejši udeleženci v prometu, opozarja David Razboršek, direktor Zavoda Vozim. "Dejstvo je, da se je z električnimi skiroji okolje drastično spremenilo. Glede na raziskave kar 50 odstotkov gibalno oviranih in starejših pravi, da so zdaj bistveno manj samozavestni v teh okoljih. Tako radi imamo besedo sobivanje. Mislim, da se moramo res naučiti sobivati s temi skiroji in njihovimi vozniki."
Pa se novim oblikam mikromobilnosti prilagaja tudi infrastruktura; kolesarske poti, steze, ceste? Kako za varnost skrbi eno od podjetij za izposojo električnih skirojev? Bo vožnja z električnimi skiroji v prihodnje bolj varna zaradi inovacije celjskih dijakov? Tudi o tem nocoj v rubriki 24UR Inšpektor.
KOMENTARJI (167)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.