DZ ni izglasoval predloga ustavne obtožbe premierja Janše

"Poraz je doživela koalicija, še bolj pa sam predsednik vlade," je po glasovanju dejal poslanec LMŠ Jani Möderndorfer in pojasnil, da Janša ni odgovoril na niti eno obtožbo. "In kar je še bolj pomembno, zaničuje državni zbor s tem, ko pravzaprav sploh ni bil prisoten. Ko pa je prišel, pa je več kot jasno pokazal, da ga obtožba ne zanima. Predstavnike ljudstva tako ignorirati pomeni, da ignorira lastno ljudstvo. In s tem je povedal vse," je dejal.  

Möderndorfer je dodal, da se je pokazalo tudi to, kdo je del koalicije in kdo opozicije. "Prvič v zgodovini sta se tako Italijan kot Madžar opredelila do tega, kaj bosta počela. Bosta jezička na tehtnici," je še dejal.  

Danijel Krivec, poslanec SDS, je medtem dejal, da je bil izid glasovanja zanje pričakovan. Pojasnil je, da je predsednik vlade ustavno obtožbo načrtoval za čas redne seje, takrat je tudi prestavil vse mednarodne in domače obveznosti. Krivec je pojasnil, da se, ker je bila sklicana izredno, nanjo Janša tudi ni mogel pripraviti, časovnica pa je bila posredovana zelo pozno. "Seje se je udeležil v tistem delu, ko se je lahko," je dodal.  

"Dejstvo je, da je bila ustavna obtožba sestavljena kot konstrukt s stvarmi brez realnih podlag," je še dejal Krivec in dodal, da v obtožbi ni šlo za nobene kršitve, kar se je po njegovem mnenju jasno pokazalo tudi skozi razpravo. 

Poslanci LMŠ, SD, Levice in SAB ter nepovezani poslanci so Janši v razpravi, ki se je začela ob 9. uri zjutraj in je trajala dobrih deset ur, očitali kršenje več členov ustave in zakonov. Med drugim so izpostavili, da se je Slovenija decembra lani odrekla dodatni kvoti cepiva, s tem pa številne državljane prikrajšala za pravico do zdravstvene oskrbe. Janši so očitali tudi vmešavanje v delo tožilstva ter pritiske na medije in odtegnitev financiranja Slovenski tiskovni agenciji (STA). 

Premierju so v bran stopili v koalicijskih SDS, NSi in SMC, pa tudi v delu opozicije. V koalicijskih strankah menijo, da očitki ne vzdržijo in da je namen predlagateljev zgolj politično obračunavanje. Zato predloga ustavne obtožbe ne bodo podprli, prav tako ne v poslanski skupini SNS. Tudi v DeSUS menijo, da gre pri predlogu za populistične poteze, glasovali pa bodo po svoji vesti.

Janša je sicer v DZ prišel popoldne ter glede ustavne obtožbe dejal, da je v predlogu "toliko absurdnih stvari, da na vse niti nima smisla odgovarjati, tudi se nima smisla prepirati okoli tega". Sejo je takoj po svojem nagovoru zapustil, kar je razburilo nekatere opozicijske poslance. Očitali so mu tudi, da ni odgovoril niti na en očitek iz ustavne obtožbe ter da je bil njegov nagovor "politični pamflet".

Da opozicija ne bo zbrala 46 glasov, potrebnih za to, da bi o usodi premierja začeli odločati ustavni sodniki, je bilo sicer jasno že med razpravo. Ustavni sodniki bi lahko predsednika vlade potem bodisi oprostili ali odstavili. Realno so si lahko nasprotniki vlade na javnem glasovanju zaradi nekaj odsotnosti obetali do 42 glasov, kolikor so jih tudi dobili. Vsak dodatni glas bi pomenil veliko presenečenje, vsak manjkajoči pa politično zaušnico za predlagatelje. 

Člani opozicije so zahtevali, da se do ustavne obtožbe opredeli tudi predsednik republike Borut Pahor, a neuspešno. Proti so namreč po nekaj proceduralnih zapletih – brez tega zadnje čase v državnem zboru pač ne gre – glasovale koalicijske stranke, opozicijski vladni zavezniki in tudi nepovezani.

Möderndorfer: Premier ravna v nasprotju z zakoni in ustavo, pa tudi mednarodnimi pravnimi akti

"Za uvod namerno poenostavljam: kot začasni minister za zdravje je opustil nabavo zadostne količine odmerkov cepiva proizvajalcev Pfizer in BioNTech ter Moderna; kot predsednik vlade še vedno opušča zakonsko dolžnost financiranja javne službe Slovenske tiskovne agencije (STA), opušča tudi golo seznanitev vlade z imenoma kandidatov za evropska delegirana tožilca in opušča imenovanje državnih tožilcev. Ponavljam: ravna mimo zakonov in ustave, pa tudi mednarodnih pravnih aktov, k spoštovanju katerih se je Republika Slovenija – če vam je všeč ali ne – zavezala," je v imenu predlagateljev ustavne obtožbe uvodoma navedel Jani Möderndorfer.

Razlog za Janševa ravnanja, ki so po mnenju predlagateljev nezakonita in protiustavna, je po Möderndorferjevih besedah njegova osebna vojna z vsem, kar je v tej državi in v vsaki demokratični ureditvi neodvisnega in avtonomnega. In mediji so prva tarča, med njimi je STA pač najlažja, je dodal.

Z ustavitvijo financiranja njene javne službe vlada po navedbah predlagateljev krši 3. in 20. člen zakona o STA ter 66. člen sedmega protikoronskega zakona. Kot je pojasnil Möderndorfer, je dolžnost ustanovitelja zagotoviti primerno financiranje za celovito in nemoteno opravljanje javne službe na podlagi poslovnega načrta agencije. "Financiranje javne službe STA torej ni odraz dobre volje vlade, niti ni usluga, ampak zgolj zakonska dolžnost," je izpostavil. Poleg tega opisano ravnanje premierja pomeni tudi kršitev pravice do svobode izražanja, opredeljene v 39. členu ustave, je dodal. Avtor načrta uničenja STA je po njegovem prepričanju Janša.

Po njegovih besedah svojo drugo osebno vojno z vsem neodvisnim in njemu nepodrejenim premier bije s tožilci. Predsednik vlade po Möderndorferjevih navedbah krši 2. člen ustave, v skladu s katerim je Slovenija pravna država, krši 71.č in d člen zakona o državnem tožilstvu, ki v postopku imenovanja evropskega delegiranega tožilca vladi dajeta zgolj seznanitveno vlogo. A vlada te vloge ne more opraviti, ker Janša na sejo ne uvrsti gradiva. "Tako kandidata za evropska delegirana tožilca ostajata brez zelene luči. (...) In zdaj bo postopek, kot kaže, razveljavil, ker se je on tako odločil," je dodal poslanec.

Tretjo vojno, ki bi jo moral oziroma bil dolžan voditi, pa je predsednik vlade po Möderndorferjevih besedah opustil, in to je "vojna" za vse razpoložljive dodatne odmerke cepiv proti covidu-19. Decembra je v svoji začasni dvojni vlogi kot premier in zdravstveni minister namerno in naklepno opustili možnost nabave dodatnih 900.000 odmerkov cepiva proizvajalcev Pfizer in BioNTech ter Moderna, zaradi česar je 450.000 manj cepljenih, je dodal.

Predsednik vlade je po Möderndorferjevih navedbah ravnal protipravno oziroma svoja dolžna ravnanja znova opustil in s tem kršil pravico ljudi do zdravstvenega varstva, kot jo določata 51. člen ustave in 2. člen zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ob čemer zakon tudi izrecno določa, da nihče ne sme ogrožati zdravja drugih. Kršil je tudi pravico ljudi do socialne varnosti ter do osebnega dostojanstva in varnosti po 50. oziroma 34. členu ustave, je dodal.

Poleg tega predlagatelji ustavne obtožbe v Janševem ravnanju prepoznajo tudi znake kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu kazenskega zakonika in zlorabo uradnega položaja po 257. členu kazenskega zakonika. "Ker pri vas ni naključij, vse je namerno in naklepno, domnevam oziroma sem vse bolj prepričan, da vam epidemija ustreza. Ker je kritje in krinka za vaše ekscese," je izpostavil Möderndorfer.

Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović meni, da reševanje epidemije covida-19 ni bila prioriteta te vlade, ampak je bil njen cilj ustvarjanje nereda in zmede v družbi ter stalno zavajanje z uničevanjem in poniževanjem temeljnih demokratičnih institucij. Po njegovi oceni želi vlada doseči, da ne bi v tej državi nihče več nikomur zaupal in bi nato lahko gradila "krasni novi svet" po lastnih željah, po podobi SDS in tudi NSi.

Opozoril je, da bo tisti, ki bo glasoval za ustavno obtožbo, jasno pokazal, da verjame v demokracijo in pravno državo. "Tisti, ki bodo glasovali proti ustavni obtožbi ali se bodo vzdržali oziroma skrili, pa bodo na drugi strani prav tako jasno pokazali, da jih nespoštovanje zakonov in ustave ne moti, da to vlado in vsa njena sporna ravnanja in dejanja podpirajo," je dejal.

Bojana Muršič je v imenu poslancev SD dejala, da je v Sloveniji trenutno samovoljna oblast, ki se pri uresničevanju svojih političnih ciljev ne ozira na nič – ne na ustavo ne na zakone, še najmanj na ljudi. Kot je dejala, je epidemija v mnogih ljudeh prebudila najboljše, medtem ko so težki časi v nekaterih prebudili najslabše.

"Kljub opozorilom vladajoča politika nadaljuje s teptanjem osnovnih vrednot naše družbe. Šlo je celo tako daleč, da so grobe kršitve postale vsakodnevna praksa oblasti s premierjem Janšo na čelu. Naj danes zmagajo argumenti in ne politični interesi. Naredimo, kar je prav – podprimo ustavno obtožbo in Slovenijo zaščitimo pred načrtnim uničevanjem njenih temeljnih ustavnih vrednot," je pozvala.

V Levici poudarjajo, da so temelj demokracije svobodni mediji, ki omogočajo svobodno javno razpravo. Oblast se po mnenju Luke Mesca pri medijih drži načela "najprej diskreditacija, potem likvidacija", pri čemer je po njegovem mnenju likvidacija že vidna, saj se za STA zbirajo sredstva, da lahko medij sploh preživi.

"Na oblasti imamo neko kliko, ki si lahko dovoli vse, in imamo vse ostale, ki smo že eno leto podvrženi povsem arbitrarnim poskusom delegiranja zakonov, norm, določb in na koncu koncev tudi kazni," je ocenil Mesec. Opozoril je, da za to nikakor ni kriv le Janša, ampak tudi vsi tisti v DZ, ki mu omogočajo, da počne, kar počne.

Vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper meni, da Slovenija pod taktirko Janeza Janše tone v avtokracijo in drugo republiko. "Predsednik vlade v skladu s svojo dolgoletno agendo in pred našimi očmi dobesedno spreminja našo državo. Spreminja smer, ki večini naših državljank in državljanov ni pogodu. Načrtno in sistematično odpravlja naš politični in demokratični red, pri tem pa mu je v pomoč koalicija s pomočniki, ki tega bodisi ne vidijo bodisi zaradi opitosti z oblastjo ne želijo videti," je dejala Kociprova.

Kot je dodala, brutalni posegi v medije in obračunavanje z domačimi in tujimi novinarji kažejo na to, kako zelo si Janša želi stopiti po poti madžarskega premiera. Zato so v SAB prepričani, da za Slovenijo "trenutno ni najnevarnejši indijski, ampak madžarski sev".

Po besedah vodje nepovezanih poslancev Janje Sluge se zavedajo, da ustavna obtožba najverjetneje ne bo dobila potrebne večine ne glede na dejstva in ne glede na argumente, ampak bo glasovanje pokazalo, kako daleč je mogoče raztegniti politične in druge dogovore in kako je možno spregledati kršenje zakonov in ustave.

Kot je dejala, sta svoboda medijev in njihova neodvisnost dve izmed osrednjih nevralgičnih točk tega predloga ustavne obtožbe, pri čemer je opozorila na – po njenem mnenju – eklatantno kršenje, ignoriranje in neupoštevanje zakonodaje na področju financiranja STA.

V koaliciji in delu opozicije vidijo v predlogu ustavne obtožbe politično obračunavanje

Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je na seji v DZ opozoril, da obtožbe proti Janši nimajo podlage in niso podprte s konkretnimi argumenti. Glede očitka, da Janša ni zagotovil zadostne količine cepiv, je opozoril, da je je Slovenija glede precepljenosti nad evropskim povprečjem in med najuspešnejšimi državami na svetu.

O financiranju Slovenske tiskovne agencije (STA) pravi, da v SDS z zaskrbljenostjo spremljajo stanje, v katero po njegovih ocenah STA potiskajo posamezni nadzorniki STA in direktor agencije Bojan Veselinovič. Ob tem pa v SDS podpirajo zahtevo vladnega urada za komuniciranje (Ukom) po transparentnem delovanju STA.

V poslanski skupini SDS menijo, da "tokrat leva opozicija poskuša v svojem boju za oblast izrabiti institut ustavne obtožbe". "V teh težkih časih, ko so vse naše moči in moči vlade usmerjene v reševanje epidemiološke krize in ponovni zagon gospodarstva, pa še enkrat pozivamo vse opozicijske stranke k sodelovanju, dialogu in iskanju najboljših rešitev za Slovenijo in njene državljanke in državljane," je dejal Krivec.

Vodja poslancev NSi Jožef Horvat je dejal, da je ob pregledu predloga ustavne obtožbe jasno, da gre za nov poskus političnega obračunavanja, ki sledi nedavno spodleteli konstruktivni nezaupnici. Poudaril je, da vlada dela učinkovito in v korist vseh državljank in državljanov, pri čemer je nanizal nekaj uspehov, kot sta napoved gospodarske rasti v Sloveniji in nizka brezposelnost.

Dodal je, da je Slovenija danes sprejeta v EU, da je cenjena, njena beseda pa se končno sliši in je upoštevana, medtem ko prej ni bilo tako. Prepričan je, da vlada v prizadevanju za boljšo Slovenijo upošteva slovenski pravni red, zakonov pa ne le upošteva, ampak jih tudi spoštuje. Zato predloga ustavne obtožbe ne bodo podprli.

Vodja poslancev SMC Gregor Perič je dejal, da predlog ustavne obtožbe govori nekaj, dejstva pa drugo. Predlagateljem očita destruktivnost in ustvarjanje delitev med ljudmi. Po njegovem mnenju bi morali biti v teh kriznih časih prednostni nalogi politikov stabilnost in zanesljivost. "Če je za vas v teh razmerah edina pot rušenje vlade, smo v SMC drugačnega mnenja," je dejal in poudaril, da lahko v vladi z dobrimi nameni sodelujejo različne stranke.

Po njegovem mnenju je predlog ustavne obtožbe sicer legitimna zahteva opozicije, a ta večurna razprava v DZ ne bo nič pomagala ljudem. "Ideološko kreganje ne bo postavilo kruha na mizo," je dejal. Kot je dejal, je vlada od začetka izbruha epidemije sprejemala protikoronske ukrepe, v SMC pa ves čas odgovorno skrbijo za to, da se sprejemajo dobri in dolgoročni ukrepi. Na politične igrice v SMC ne pristajajo in menijo, da jih je bilo več kot dovolj. Po njegovem mnenju predlog ustavne obtožbe nima niti ustreznih temeljev niti vsebine in ga zato ne bodo podprli.

Predsednika SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega predstavljeni predlog ustavne obtožbe spominja na referate sedmega kongresa Zveze komunistov Slovenije, zato meni, da je prav, da Janše ni na seji DZ. Po njegovem mnenju se Slovenija dobro spopada z epidemijo. Jelinčič se strinja, da ni svobode medijev, "ampak ni svobode medijev za desno politično polovico, svoboda medijev je na levi strani neskončna". Predloga ustavne obtožbe ne podpira, bi pa bilo treba po njegovem mnenju "sčistiti" na pravosodnem, kulturnem, medijskem in še kakšnem področju.

V DeSUS menijo, da gre pri predlogu ustavne obtožbe bolj za iskanje pozornosti in nabiranje točk v javnomnenjskih raziskavah, je dejal vodja poslanske skupine Franc Jurša. Dodal je, da zagovarjajo svobodo medijev, zato obsojajo vsakršne poskuse pritiskov nanje, tudi s pogojevanjem obstoja s finančnimi sredstvi. Po njegovem mnenju je potreben dialog za ponovno vzpostavitev normalnega dela STA. Napovedal je, da bodo prisluhnili vsem razpravam in glasovali tako, kot se bo odločil vsak posameznik.

Opozicija želela slišati Pahorjevo mnenje, vendar predlog ni bil izglasovan

Poslanci ob začetku današnje seje DZ niso večinsko podprli predloga, da od predsednika republike Boruta Pahorja zahtevajo mnenje o predlogu ustavne obtožbe predsednika vlade Janeza Janše. Tak sklep je podprlo 36 poslancev, 48 pa jih je bilo proti. 

Pri glasovanju je bilo prisotnih 84 poslancev. Predlog so podprli poslanci LMŠ, SD, Levice in SAB. Proti predlogu so glasovali poslanci koalicijskih SDS, NSi in SMC, opozicijskih SNS, DeSUS in poslanske skupine nepovezanih poslancev ter poslanca narodnih skupnosti. Nekaj članov teh poslanskih skupin je sicer manjkalo.

Koalicijske poslanske skupine so v predstavitvi mnenj poudarjale, da ni nobene potrebe, da se o predlogu ustavne obtožbe opredeli tudi Pahor, temu mnenju se je v imenu poslancev DeSUS pridružil tudi Franc Jurša. Po drugi strani pa so v poslanskih skupinah LMŠ, SAB in Levica prepričani, da če kdaj, je zdaj trenutek, da se Pahor opredeli do ustavne obtožbe.