Od 64 navzočih poslancev je zakon o ekološki coni in epikontinentalnem pasu podprlo 62, eden je bil proti.
Pred glasovanjem so vse poslanske skupine napovedale soglasno podporo zakonu, le LDS je napovedala večinsko. Da zakona ne bosta podprla, sta napovedala Aurelio Juri (SD), ki se je glasovanja vzdržal, in Jožef Školč (LDS), ki je glasoval proti.
Školč je dejal, da zakona ne bo podprl, ker ne rešuje problemov s Hrvaško, niti ekoloških problemov, ne rešuje pa niti vprašanja meja epikontinentalnega pasu, saj ni jasno, kje je in kakšen je po obsegu ter kako bo Slovenija na njem izvajala suverenost. Po Jurijevem mnenju zakon na območju ureja stanje le virtualno, pa tudi, da ne bo preprečil dodatnega slabšanja razmer na meji s Hrvaško.
Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je pred tem v predstavitvi okoljskih vidikov predloga zakona poudaril, da si bo s sprejemom zakona Slovenija kot obalna država zagotovila enakopraven status do jadranskih sosed, zlasti Italije in Hrvaške, s katerima si deli morski ekosistem severnega Jadrana. Poudaril je, da Slovenija z zakonom izvaja pravice, ki jih ima po konvenciji ZN o pomorskem in mednarodnem pravu iz leta 1982, kot tudi možnosti, ki jih ima po mednarodnem običajnem pravu.
Zunanji minister Dimitrij Rupel je poslance prav tako pozval k podpori zakona in poudaril, da je osnovni cilj zakona zaščita suverenih pravic Slovenije na odprtem morju. Izhodišče za zaščito suverenih pravic predstavlja teritorialni izhod na odprto morje. Pri tem je spomnil, da je hrvaški pravni strokovnjak Vladimir Ibler nedavno dejal, da ima Slovenija izhod na odprto morje, ne pa tudi teritorialnega stika z njim.
Zakon ni konflikten
Premier Janez Janša meni, da Slovenija z zakonom o zaščitni ekološki coni in epikontinentalnem pasu odgovarja na enostransko potezo Hrvaške, in to na način, ki ni konflikten, saj, kot je poudaril, v zakonu jasno piše, da se bo o določitvi južne meje morala dogovoriti s Hrvaško. Razglasitev zaščitne cone v ničemer ne spreminja nasledstvenega dogovora glede epikontinentalnih pasov, kar sta Slovenija in Hrvaška uredili z izmenjavo not, je še dejal Janša.
Izkoriščanje cone v omejenem obsegu
Z zakonom o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu bo Slovenija v skladu z mednarodnim pravom in notranjo zakonodajo na epikontinentalnem pasu razglasila zaščitno ekološko cono.
Z razglasitvijo cone bo izkoristila pravice izključne ekonomske cone v zgolj omejenem obsegu, in sicer zlasti za varstvo in ohranjanje morskega okolja. V coni bo v skladu z zakonom izvajala svoje suverene pravice glede raziskovanja in trajnostne rabe, ohranjanja in upravljanja z morskim bogastvom ter jurisdikcijo glede znanstvenega raziskovanja in ohranjanja ter zaščite morskega okolja v skladu z mednarodnim pravom in obveznostmi, ki izhajajo iz pravnega reda Evropske unije.
Določbe zakona se ne nanašajo na ribolovne aktivnosti. Brez vpliva na suverene pravice Slovenije pa bodo na območju cone uživale ostale države vse svobode preletov, polaganja kablov in cevovodov ter druge zakonite uporabe morja, kot jih zagotavlja mednarodno pravo.
Z regijami do evropskega denarja
Poslanci so po nujnem postopku sprejeli predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki bo omogočil delitev Slovenije na razvojne in kohezijske regije. Število tako prvih kot drugih regij v zakonu ni zapisano, temveč se bo določilo naknadno na predlog vlade in v skladu z uredbo EU.
Medtem ko je vlada v osnutku zakona predvidela, da se odločitev o številu kohezijskih regij zaradi negotovosti izida pogajanj o novi finančni perspektivi EU v obdobju 2007-2013 določi naknadno z uredbo, pa je nameravala razvojne regije oblikovati iz sedanjih 12 statističnih regij. Na predlog poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in DeSUS pa je DZ danes sprejel dopolnilo, da se tudi število teh regij, ki bodo osnova za oblikovanje pokrajin, določi naknadno na predlog vlade in se ne veže na število sedanjih statističnih regij.
V poslanski skupini LDS so ocenili, da zakon s tem, ko tudi za razvojne regije predvideva določitev šele naknadno z vladno uredbo, nima nobene vsebine. "Vlada se je z njim zaletela in zlorabila dogovor predsednikov parlamentarnih strank ter si vzela vsa pooblastila za odločanje o številu bodočih pokrajin," je opozoril poslanec LDS Milan M. Cvikl. Zavrnitev dopolnila LDS je bila po mnenju Cvete Zalokar Oražem "eklatantna kršitev tega dogovora, ki je tako huda, da zaradi tega vlada v celoti vse zadeve, povezane s skladnim regionalnih razvojem, odslej vodi sama".
Poslanska skupina LDS je predlagala, da bi se v zakon zapisalo, da je Slovenija razdeljena na 14 razvojnih regij, vendar je večina dopolnilo zavrnila. Nasprotno je Pavel Rupar (SDS) ocenil, da bi z razporeditvijo občin v 14 regij onemogočili voljo ljudi. Po njegovem mnenju bi se morala vlada o številu razvojnih regij pogajati sama in morebiti v Bruslju doseči razdelitev Slovenije v še večje število razvojnih regij.
Glede števila kohezijskih regij so se poslanci in poslanke večinoma strinjali, da se to določi naknadno z uredbo vlade. Temu je nasprotovala poslanska skupina SNS, ki je zahtevala, da o tem vprašanju odloči DZ, in sicer s sprejemom posebnega zakona o teritorialni členitvi ozemlja države na ravni NUTS 2. Dopolnilo ni bilo deležno podpore večine.
