Vladne predloge je predstavil vodja vladne službe za zakonodajo Matjaž Nahtigal, ki je ocenil, da gre pri predlaganih ustavnih spremembah za korektno in z evropskimi državami primerljivo rešitev.
Dopolnitev 3. člena, sprememba 8.,47. in 68. člena
Dopolnitev tretjega člena naj bi omogočila, da Slovenija na podlagi mednarodne pogodbe pristopi k mednarodnim organizacijam naddržavne narave ter nanje prenese izvrševanje dela suverenih pravic; sprememba osmega člena naj bi določila, da se v primeru članstva Slovenije v mednarodnih organizacijah naddržavne narave pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru teh organizacij, uporabljajo v Sloveniji v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij; sprememba 47. člena naj bi omogočila, da se v skladu z mednarodno pogodbo slovenski državljan lahko izroči drugi državi ali mednarodnemu sodišču; sprememba 68. člena pa naj bi omogočila, da se v primeru pristopa Slovenije k EU zagotovi državljanom drugih držav članic EU možnost pridobivanja lastninske pravice na nepremičninah pod enakimi pogoji kot slovenskim državljanom.
Kdaj spremeniti ustavo in kako urediti prenos suverenosti na EU?
Član strokovne skupine pri ustavni komisiji Ivan Kristan meni, da bi bilo bolje, da ustave v celoti ne bi spremenili pred ratifikacijo sporazuma o članstvu. V ustavo bi tako do takrat vnesli samo klavzulo o prenosu suverenih pravic na EU z izrecno ugotovitvijo, da je dovoljen prenos suverenih pravic na podlagi sporazuma o članstvu v EU, ko bo ta sklenjen, v celoti pa bi ustavo spremenili šele po ratifikaciji sporazuma o članstvu. Predlog vlade za spremembo sedanjega 47. člena ustave, ki ureja institut izročitve slovenskih državljanov, po mnenju Kristana ni ustrezen. Omenjeni člen ustave bi bilo smiselno spremeniti samo zaradi omilitve prepovedi izročanja, ne pa da bi prepoved izročitve odpravili. V ustavi bi glede izročanja morali ohraniti restriktiven pristop, ker je varstvo državljanov in prepoved njihovega izročanja tuji državi eden od vidikov državne suverenosti. Predlog vlade, da bi črtali pogoj vzajemnosti kot pogoj za pridobitev nepremičnin v Sloveniji, češ da v EU ta pogoj ne obstoji, po prepričanju Kristana ni utemeljen. Kot pojasnjuje, zahteva po vzajemnosti zagotavlja enakopravnost slovenskih državljanov z državljani drugih držav in ne pomeni diskriminacije državljanov članic EU. Smiselna je torej obojestranska vzajemnost bodisi v spoštovanju prostega prometa nepremičnin bodisi pri določanju eventualnih ovir. Logično je, da danski državljani ne bi mogli v Sloveniji kupovati počitniških objektov, če slovenski državljani ne morejo takšnih objektov kupovati na Danskem.
Stališča do predlaganih sprememb je v imenu sežanskega Društva za kakovost življenja in dela v mestu podala Ida Rebula. Na vprašanje, ali je zaradi vključitve Slovenije v EU nujno treba spremeniti ustavo, je odgovorila pritrdilno, "vendar pod pogojem, da se predhodno odpravijo nedorečenosti ustavnorevizijskega postopka, zakonodajnega referenduma in državne ureditve v ustavi, šele nato pa se ureja vse, kar je vezano na vključevanje v EU". Po njenih besedah naj bi bile spremembe sprejete po vstopu v EU, do takrat pa je nujno ustavo "prečistiti". V ustavi je treba po njenih besedah ohraniti 3. člen nedotaknjen (pravica ljudstva do samoodločbe, oblast ljudstva, državljanke in državljani kot izvrševalci ljudski oblasti) ali pa ga izboljšati, obenem pa z novim členom ustrezno opredeliti, kako in koliko suverenosti prenesti in kako si jo - če bi bilo treba - znova vzeti nazaj. Menila je še, da lahko članstvo Slovenije v EU pomeni znižanje nekaterih ustavnih standardov varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji, ob čemer je poudarila, da je dobra ustava najboljša varovalka. Prav tako je prepričana, da je treba s spremembo ustave opredeliti vlogo slovenskega ustavnega sodišča glede ugotavljanja in presoje morebitnih neskladnosti med posameznimi vidiki prava EU in slovenskega notranjega prava.
Ob ugotovitvi, da je zaradi vključevanja v EU nujno treba spremeniti ustavo, je Tomaž Loboda poudaril, da je treba spremeniti člen, ki zadeva izročitev slovenskega državljana tuji državi.
