DZ z zamudo sprejel dohodninsko novelo, ki prinaša višje neto plače

DZ je danes s 45 glasovi za in 40 proti sprejel predlog novele zakona o dohodnini, ki s postopnim dvigom splošne olajšave med drugim prinaša nekoliko višje plače za vse zaposlene. O predlogu bi morali poslanci glasovati že decembra lani, a je bilo glasovanje prestavljeno. Kljub poznemu sprejemu bodo zakonske rešitve veljale že za to davčno leto.

Po sprejetem zakonu se bo med drugim splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo zavezanci za dohodnino, do leta 2025 postopno zvišala z današnjih 3500 na 7500 evrov. S tem bodo vsi zaposleni dobili nekoliko višje neto plače. Stopnja v najvišjem, petem dohodninskem razredu se medtem znižuje s 50 na 45 odstotkov. Peti razred s 50-odstotno stopnjo je bil z ukrepi za uravnoteženje javnih financ postopno pred desetletjem, a se je obdržal vse do danes.

Stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov se s 27,5 odstotka znižuje na 25 odstotkov, ob čemer bo kapital neobdavčen že ob odsvojitvi po 15 letih imetništva. S 27,5 odstotka na 15 odstotkov se znižuje obdavčitev dohodka od oddajanja premoženja v najem, prav tako se bodo znižali normirani stroški.

Vnovič se uvaja tudi seniorska olajšava za starejše od 70 let v višini 1500 evrov, ugodnejša bo davčna obravnava nagrad za poslovno uspešnost. Te bodo po novem neobdavčene do višine 100 odstotkov povprečne plače zaposlenega v zadnjih 12 mesecih, in ne več do višine povprečne plače vseh zaposlenih v državi. Nagrade bo lahko delodajalec izplačal tudi v ugodnostih, ne le denarju.

Za uporabo službenega avtomobila v zasebne namene po novem medtem ne bo treba plačevati bonitete, če je ta električen. Ob zaposlitvi osebe, mlajše od 29 let oz. starejše od 55 let, ali osebe z deficitarnim poklicem bo delodajalec lahko uveljavljal znižanje davčne osnove. Uvaja se še oprostitev dohodnine za dohodke iz naslova družinske pokojnine ter izplačila iz šolskih skladov.

Stranka Levica je sicer z dopolnili želela doseči črtanje sprememb glede seniorske olajšave, obravnave nagrad za poslovno uspešnost in obravnave električnih vozil pri plačevanju bonitet, a pri tem ni bila uspešna.

Vlada je začetek uporabe zakona predvidela s 1. januarjem letos, saj bi morali poslanci o njem odločati že sredi lanskega decembra. Toda tik pred glasovanjem je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec predlagal prestavitev odločanja na eno od prihodnjih sej in večina navzočih je s tem soglašala.

Levica: Davčna reforma bo povečala neenakost med ljudmi 

Zakon o dohodnini je eden od najbolj škodljivih zakonov, ki jih je pripravila aktualna vlada, opozarjajo v Levici. "Zaradi ogromnih davčnih daril menedžerjem, najbolje plačanim zdravnikom in odvetnikom ter nepremičninskim baronom bo vlada v javnih blagajnah izvrtala 800-milijonsko luknjo. Ker je vsak cent, ki ga podarimo bogatim, cent manj za javno zdravstvo, javno šolstvo in socialne storitve za najšibkejše, bodo račun za davčne odpustke bogatim nazadnje plačali revni. V preteklosti so takšni ukrepi namesto v obljubljeni 'dvig konkurenčnosti' vedno vodili v drago zadolževanje ter zmanjševanje porabe in gospodarske rasti. Vladna davčna reforma zato ni le socialno škodljiv, ampak tudi ekonomsko deplasiran odziv na aktualno krizo," so v odzivu na sprejet zakon zapisali v stranki Levica, kjer so glasovali proti.

Novosti v veljavi že letos

V zakonu je predvideno, da rešitve veljajo že za to davčno leto. Ker je bil zakon sprejet z zamudo, je vlada ta teden podprla dopolnila, ki bi vnesla spremembe med prehodne in končne določbe ter tako določila postopke, potrebne za retroaktivno veljavnost z začetkom tega leta. O tovrstnih dopolnilih poslanci danes niso odločali.

Podporo zakonu so sicer poleg velike večine koalicijskih poslancev večkrat izrekle delodajalske organizacije, ki v njem vidijo korak v smeri večje konkurenčnosti gospodarstva in izboljšanja poslovnega okolja.

V opoziciji in na sindikalni strani pa med drugim opozarjajo, da gre ob minimalni razbremenitvi dela oziroma tistih z nižjimi ali povprečnimi prihodki za precej večjo razbremenitev kapitala in tistih z višjimi prihodki ter da je zakon javnofinančno škodljiv, saj vlada ob nekajstomilijonskem izpadu proračunskih prihodkov ni predlagala ukrepov za zapolnitev te luknje, ker se zanaša na pozitiven učinek pričakovanega povečanja potrošnje ob višjih neto plačah.

Vprašanje sprejema dohodninske novele je postalo tudi predvolilno vprašanje. Stranka NSi je na primer v okviru akcije Višje plače za vse zbirala podpise v podporo potrditvi predloga novele. V Levici so medtem v proceduro vložili zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma, a so jo nato sredi februarja umaknili. V koalicijskih vrstah so pred tem omenjali možnost, da bi jo podprli in referendum izvedli skupaj z aprilskimi volitvami.

DZ sprejel novelo zakona o finančni upravi

S 46 glasovi za in 19 proti so poslanci potrdil novelo zakona o finančni upravi, ki jo je finančno ministrstvo pripravilo v luči nadgradnje davčnega sistema. Novela po navedbah vlade povečuje pravno varnost strank, udeleženih v postopkih Finančne uprave RS (Furs), ter izboljšuje učinkovitost in kakovost delovanja Fursa.

Veljavni zakon o finančni upravi se od sprejetja leta 2014 ni spreminjal. Razvoj sistema pobiranja obveznih dajatev in spremenjene okoliščine za delo carinske službe zaradi širitev EU pa so zahtevali spremembe pri organiziranju služb, pristojnih za pobiranje obveznih dajatev, je med obravnavo zakona v DZ pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Maja Hostnik Kališek.

Novela prinaša spremembe določbe glede določanja ureditev krajevne pristojnosti finančnih uradov, uvaja kolegijsko odločanje uradnih oseb finančne uprave v najzahtevnejših davčnih postopkih in po vzoru generalnega direktorja Fursa določa mandat za vodenje tudi za direktorje finančnih uradov.

Uvaja tudi možnost, da predstojnik organa odvzame pooblastila uradni osebi. To lahko predstojnik stori v okviru disciplinskega postopka, če je inšpektor večkrat kršil pravila vodenja in odločanja posameznega postopka, ter zadevo dodeli drugemu inšpektorju. Za nepravilnosti štejejo samovoljne in arbitrarne odločitve, ki se v postopku s pravnimi sredstvi pred sodišči izkažejo za nepravilne oz. če gre za odstop od ustaljene sodne prakse.

Z novelo zakona o finančni upravi se dopolnjujejo tudi pogoji za uvedbo finančne preiskave, po njenem zaključku pa se lahko opravi inšpekcijski nadzor. Za uradne osebe se znova uvajajo značke z znakom Fursa, ki so del službene izkaznice.