DZ z novelo zakona o tujcih tem olajšal združevanje z družinami

Uvodoma je državna sekretarka na notranjem ministrstvu Tina Heferle spomnila, da je DZ aprila letos že sprejel novelo zakona o tujcih, s katero je uvedel pogoj preverjanja znanja slovenskega jezika v postopkih podaljšanja dovoljenja za prebivanje zaradi združitve z družino na vstopni ravni A1 enotnega evropskega jezikovnega okvirja.

Med implementacijo pa je bilo ugotovljeno, da na trgu ni dovolj izvajalcev izobraževanj oz. izpitov, ki bi zagotavljali izvajanje certificiranih tečajev na ravni A1. Vlada še vedno sledi spodbujanju tujcev k večji jezikovni integraciji, zato so sprejeli odločitev, da pogoj znanja jezika na ravni A1 nadomestijo s t. i. preživetveno ravnjo, je dejala Heferle.

Ocenjuje namreč, da za začetno integracijo tujcev, po načelu združevanja družin, zadostuje poznavanje in razumevanje jezika na temeljni ravni, nato bodo tujci lahko svoje znanje jezika nadgrajevali. Ministrstvo za izobraževanje bo naknadno določilo kriterije in merila za ta nov izobraževalni program, je pojasnila Heferle.

Damijan Zrim je med predstavitvijo stališča poslanske skupine SD dejal, da bo sistem, ki aktivno omejuje priseljevanje, vedno neuspešen, kajti država bo še vedno imela potrebo po "absorbcijski kapaciteti" zaradi naravnih migracijskih tokov, njenega tranzitnega značaja ali pa zaradi nujnih kadrovskih potreb. Pravila priseljevanja morajo biti jasna in korektna do priseljencev in njihovih družin. Novelo ocenjujejo kot utemeljeno na solidarnosti.

Predlog so soglasno podprli tudi v poslanski skupini Levica, je v njenem imenu napovedala Nataša Sukič. T. i. preživetvena raven znanja jezika sicer ni certificirana in zato ni primerljiva z ravnmi, ki jih določa skupni evropski jezikovni okvir, vendar gre za stopnjo jezikovnega znanja, ki tujcem zagotavlja sposobnost preživetja in razumevanja okolice, je prepričana poslanka.

Integracijo tujcev je treba naslavljati širše od ideologije in populizma, predvsem na ravni realnih, izvedljivih in merljivih ukrepov, je stališče poslanske skupine Svoboda povzela Tereza Novak. Novela uvaja dostopno in izvedljivo spoznavanje jezika, je ocenila.

Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je v imenu poslanske skupine NSi vprašala, ali se je vlada kot predlagatelj pred pol leta noveliranega zakona o tujcih zmotila pri oceni, da bodo našli izvajalce programov jezikovnih izpitov na ravni A1. Na to so jih namreč v poslanski skupini NSi opozarjali, je spomnila.

Heferle je odgovorila, da so se zmotili in da tej vladi te zmote ni težko priznati. Dodala je, da so se takrat soočali z dejstvom, da je prejšnja vlada uzakonila pogoj znanja na ravni A1, nato pa dve leti ni storila nič, da bi ta pogoj lahko zaživel. "Ne strinjam se, da nižamo nivo, smo pa poiskali drugačno rešitev," se je odzvala.

Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Jasna Rojc je dodala, da ozko grlo pri učenju jezika predstavlja prav certifikatni sistem. Država namreč ne zmore vsem zainteresiranim omogočiti tečajev slovenščine na ravni A1. Pojasnila je, da bodo tisti, ki bodo opravili znanje na t. i. preživetveni ravni, prejeli potrdilo, ki bo namenjeno izključno združevanju družine, če pa bodo želeli certifikat, ki je potreben za vse drugo, pa bodo morali izpit opraviti še enkrat.

Poslanska skupina SDS je sejo obstruirala, saj se niso strinjali, da se noveli zakonov o tujcih in o delovnih razmerjih, ki je bila prav tako obravnavana, sprejemata po nujnem postopku.

Poslanci so s sedmimi glasovi za in 44 proti zavrnili dopolnilo poslanske skupine NSi, s katerim bi ohranili veljavno časovno obdobje dveh let, po katerem je tujec z veljavnim dovoljenjem za začasno prebivanje upravičen do združitve z družino.

Novelo zakona so enotno podprli v poslanskih skupinah Svoboda, SD in Levica, proti pa so glasovali v NSi. Poslanci SDS zaradi obstrukcije na seji niso bili prisotni.