Z znova spremenjenim dohodninskim zakonom, ki bo začel veljati s 1. januarjem 2005, so znižane obdavčitve kapitalskih dobičkov. Osnova za obdavčitev ne bo več celoten znesek dobička, kot je predvidela prejšnja Ropova vlada, temveč le 40 odstotkov. Davčna stopnja ostaja v višini 50 odstotkov, tako da bo z znižanjem osnove efektivna stopnja obdavčitve znašala 20 odstotkov. Za pretežni lastniški delež tako velja posest 60 milijonov tolarjev kapitala v družbah s kapitalom nad 200 milijoni tolarjev.
Opozicijska poslanka Majda Širca (LDS) je predlagala, da obravnavo sprememb zakona o dohodnini preložijo, češ da "ne izpolnjujejo osnovnih pogojev za začetek obravnave". Za ta predlog so glasovali poslanci LDS, ZLSD in SNS, njim pa sta se pridružila tudi poslanca vladne koalicije Tomaž Štebe (SDS) in Ivan Jelen (DeSUS), kar pa je večina poslancev po glasovanju zavrnila.
Sprememb zakona o dohodnini v poslanskem klubu LDS ne morejo podpreti, saj bodo "naredile bogate še bogatejše in revne še bolj revne", je opozoril Milan M. Cvikl. Tudi Matjaž Han je v imenu poslanske skupine ZLSD opozoril na "bogatenje bogatih" in poudaril, da je predlagana obdavčitev kapitala nedopustna.
Po pričakovanju so zakonske spremembe podprli v SDS, saj so bile, kot je pojasnil Bojan Starman, nekatere določbe zakona o dohodnini sprejete prenagljeno. Jožef Horvat (NSi) pa je poudaril, da so eden bistvenih problemov davčnega sistema preveč obdavčeni prihodki od dela in premalo od kapitala, zato potrebujemo dolgoročno sistemsko rešitev. Podporo spremembam so napovedali tudi v SLS, saj menijo, da bodo doprinesle k vlaganju v razvoj slovenskega gospodarstva, je v imenu poslanske skupine pojasnil Josip Bajc.
V poslanski skupini SNS podpirajo "ideje, ki bodo pripeljale do razbremenitve državljanov pri davčni zavezi", je podporo zakonski noveli utemeljil Sašo Peče. Prepričani so namreč, da je davčna obremenitev v Sloveniji na vseh področjih previsoka.
Znižane ovire za pretok kapitala
Državni zbor je pred tem potrdil spremembo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, s katero je odpravil davčne ovire za prost pretok kapitala. Po tej spremembi se prejete dividende in drugi deleži iz dobička izvzemajo iz davčne osnove, višina potrebne udeležbe pa je znižana z zdajšnjih 25 na 20 odstotkov že v letu 2005. V skladu z direktivo EU so določena še prehodna obdobja: od 1. januarja 2007 bo veljala stopnja 15 odstotkov in od 1. januarja 2009 pa 10-odstotna stopnja.
Spreminja se tudi pogoj o potrebni udeležbi za neobdavčitev dividend in drugih deležev iz dobička ob izplačilu. Tako se sedanji 25-odstotni delež spreminja na 20-odstotno stopnjo. Tudi tu so določena prehodna obdobja, in sicer od 1. januarja 2007 15 odstotkov, od 1. januarja 2009 pa deset odstotkov.
Neizplačane kmetijske subvencije ne bodo obdavčene
Ker je ministrstvo za kmetijstvo do konca novembra izdalo šele 20.000 odločb o izplačilu subvencij in drugih izplačil zaradi naravnih nesreč v kmetijstvu za leto 2004, bo veliko število kmetov prejelo izplačila šele v letu 2005. Kljub tem zamiku izplačila subvencij, pa bi bili ti kmetje po dohodninskem zakonu Ropove vlade dolžni napovedati neizplačano subvencijo kot dohodek, zato je vlada z novelo zakona predlagala, da se letošnje subvencije, ki bodo izplačane šele prihodnje leto, izvzame iz obdavčitve.
Z novim zakonom o dohodnini so kmetijske subvencije, kot je predlagala že Ropova vlada, obdavčene kot del prihodkov kmetov, česar pa nova vladna koalicija ni spremenila.
Državni zbor je spremenil tudi zakon o davčnem postopku ter zakon o davčni službi (za je glasovalo 57 poslancev, proti pa eden), ki med drugim zahteva ustrezno izobrazbo davčnih inšpektorjev.