DZ sprejel novelo zakona o dohodnini

Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, se s 1. januarjem 2023 ne bo zvišala na 5500 evrov, kot je določeno zdaj, pač pa le na 5000 evrov. Nadaljnja postopna zvišanja na 7500 evrov do leta 2025 se ob tem odpravljajo. Dodatna splošna olajšava se bo po novem priznala zavezancem s skupnim dohodkom do 16.000 evrov, kar v primerjavi z veljavnim zakonom pomeni približno 2280 evrov več. Davčni razredi ostajajo nespremenjeni, se pa stopnja davka v zadnjem, petem dohodninskem razredu, vrača nazaj na 50 odstotkov, kot je veljalo pred marca sprejetimi zadnjimi spremembami zakona.

Zneski posebne olajšave za vzdrževane družinske člane se bodo v letih 2023 in 2024 zvišali za približno 7,5 odstotka. Dopolnilo s takšno vsebino so vložili poslanci NSi, ki so poskušali to olajšavo zvišati že s svojo novelo zakona, ki pa jo je DZ v začetku tedna ocenil kot neprimerno za nadaljnjo obravnavo.

Novost dohodninske zakonodaje je posebna olajšava za mlade. Ta bo zavezancem do dopolnjenega 29. leta starosti zmanjšala davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja za 1300 evrov.

Precej pozornosti so bile v razpravi deležne spremembe glede obdavčitve samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Odbor za finance je glede teh določb podprl dopolnilo NSi, da se zavezancem, pri katerih je obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas najmanj devet mesecev, priznani normirani odhodki znižajo z 80 na 40 odstotkov, če dosegajo 50.000 evrov prometa. Vladni predlog je to mejo določal že pri 35.000 evrov prometa.

Odbor za finance je v zakonsko besedilo vključil še nekatera druga dopolnila opozicije, vseeno pa so poslanci SDS na izredni seji sredi novembra tik pred glasovanjem vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu novele zakona. Nasprotujejo predvsem ustavitvi zviševanja splošne olajšave in vladi očitajo, da ljudem niža neto plače. O tej pobudi je DZ odločal v petek in jo zavrnil, s čimer se je sprostila pot za današnje glasovanje.

V višino obdavčitve kapitalskih dobičkov se z novelo zakona ne posega, se pa ponovno uvaja obdavčevanje izplačanih vrednosti delnic ali deležev v primeru njihove odsvojitve v okviru pridobivanja lastnih delnic. Stopnja dohodnine, ki se plačuje od dohodka iz oddajanja premoženja v najem in je za letos določena pri 15 odstotkih, se bo zvišala na 25 odstotkov. V razpravi so številni poslanci izražali zaskrbljenost, da se bodo zaradi tega najemnine zvišale.

Izplačila nagrad za poslovno uspešnost bodo v skladu z novelo zakona iz davčne osnove še naprej izvzeta, a tako kot do uveljavitve spomladi sprejetih sprememb spet le do višine povprečne slovenske plače. Odpravlja se tudi možnost odločitve o vključitvi dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo. Novo pa je, da bodo iz davčne osnove izvzeta tudi izplačila nadomestil za uporabo lastnih sredstev za delo na domu.

Zaradi novih evropskih pravnih podlag je precej sprememb tudi na področju kmetijstva. Med drugim se na seznam oproščenih podpor dodajajo podpore za zavarovalne premije, umikajo pa plačila, ki jih kmetje prejmejo za kmetovanje na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Ta bodo po novem obdavčena v višini 50 odstotkov plačila.

Vlada, ki za prihodnje leto napoveduje še bolj korenite davčne spremembe, je v razpravah danes sprejeto novelo zakona o dohodnini izpostavljala kot enega od ključnih instrumentov za zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti v teh negotovih časih. Državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič je danes dodatne prilive od dohodnine v letu 2023 ovrednotil na 70 milijonov evrov.