Matični odbor za gospodarstvo je omenjeni predlog že obravnaval oktobra lani in takrat sklenil predlagati DZ, da ga ne sprejme. Še pred obravnavo na seji DZ je bila vložena pobuda za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma, zato poslanci zakonskega besedila takrat niso obravnavali. 19. januarja letos je bil izpeljan referendum v zvezi s predlagano zakonsko novelo, kjer je večina državljank in državljanov glasovala za to, da se vlaganja v telefonsko infrastrukturo upravičencem vrne v celoti.
V skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi je državni zbor vezan na izid referenduma in mora najkasneje v enem letu od izvedbe referenduma sprejeti odločitev, s katero se uveljavi referendumski izid. K zakonski noveli nihče od kvalificiranih predlagateljev ni vložil amandmajev, poslanke in poslanci pa jo bodo predvidoma sprejeli na prihodnji seji DZ. Sicer 139. člen poslovnika DZ pravi, da državni zbor na isti seji preide na glasovanje o zakonu, če v drugi obravnavi ni bil k dopolnjenemu predlogu zakona sprejet noben amandma. Glasovanje o zakonu se lahko opravi najprej po preteku 24 ur po končani drugi obravnavi predloga zakona. O tem, kdaj bo državni zbor opravil glasovanje o zakonu, pa določi predsedujoči.
Potem ko bo državni zbor sprejel zakonsko novelo, bodo lahko stekli postopki v zvezi z vračanjem. Vložke bo država začela vračati, ko se bo začela prva faza privatizacije Telekoma Slovenije. Začetek vračanja je torej vezan na prodajo državnega deleža v Telekomu, kar pa se letos še ne bo zgodilo, saj po ocenah pristojnega ministrstva za informacijsko družbo razmere na trgu telekomunikacij temu niso naklonjene. Po nekaterih analizah naj bi ugodne razmere nastopile šele leta 2005. Vseh upravičencev je sicer približno 150.000.
Kot je v imenu predlagateljev pojasnil Franc Pukšič (SDS), bodo z zakonsko novelo omogočili povračilo vlaganj tistim, ki so prispevali za telefonski priključek več, kot je bila povprečna višina stroškov v urbanih okoljih. V glavnem je šlo za velike denarne, stvarne in fizične prispevke posameznikov in deloma lokalnih skupnosti predvsem na podeželju, ki so bili potrebni za vzpostavitev telefonskega priključka.
Sprejetju zakonske novele ter referendumu je ves čas ostro nasprotovala vlada oz. pristojno ministrstvo za informacijsko družbo, češ da bo imela njena uresničitev škodljive posledice za državo. Sicer pa je minister za informacijsko družbo Pavle Gantar na seji matičnega odbora spet opozoril na nekatere nedorečenosti glede zakonskega besedila, zlasti glede črtanja datuma 1. januar 1995, časovnega mejnika vračanja vlaganj. Če bi vlaganje v telefonsko infrastrukturo vrnili v celoti, bi toliko manj denarja porabili za zmanjšanje javnega dolga, to pa pomeni, da bi morali ta manjko nadomestiti iz drugih proračunskih postavk, je še pred referendumom opozarjalo ministrstvo. Hkrati so takrat opozorili, da bo omenjena rešitev sprožila "plaz" vračanja še na drugih področjih. Vlada je sicer predvidela, da bi upravičencem, kot pravi zdaj veljavni zakon, vrnili deset milijard tolarjev. Glede na izglasovano rešitev pa bi morali vrniti še 14 milijard več. Vprašanje je tudi, če bo prvi znesek iz kupnine državnega deleža v družbi Telekom Slovenije dovolj visok, da bi v primeru uspeha referenduma iz tega naslova lahko povrnili sredstva vsem upravičencem.
Na tokratni seji v okviru predstavitve stališč poslanskih skupin nobeden od poslancev zaradi izglasovane referendumske rešitve ni nasprotoval sprejetju zakonske novele. Kljub temu pa obstajajo nekatere razlike v stališčih. Medtem ko so v poslanskih skupinah SDS, NSi, SNS, SMS in SLS pozdravili zakonsko novelo, pa je v imenu koalicijske ZLSD določene pomisleke izrazil Miran Potrč. Kljub temu da bodo spoštovali na referendumu izraženo voljo ljudi, pa je po mnenju Potrča izglasovana rešitev "ekonomsko in moralno sporna". Po njegovem mnenju je namreč podlaga za vračanje vlaganj dvomljiva.
