DZ končal obravnavo proračunskih dokumentov

Zakon o izvrševanju proračuna je precej tehničen zakon, ki daje vladi pooblastila za upravljanje proračuna države. V njem so med drugim zapisani obseg zadolževanja in dovoljenih poroštev v posameznem letu ter posebna pooblastila vladi, finančnemu ministrstvu in drugim neposrednim uporabnikom za izvrševanje proračuna. Njegova uveljavitev je nujna, da se vsakokratni proračun lahko izvaja.

Socialni transferji se bodo v letu 2024 uskladili le v višini 70 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin. Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec je pojasnila, da bodo po skoraj štirih letih leta 2024 v EU ponovno uveljavljena fiskalna pravila, poleg tega so avgustovske poplave zahtevale takojšnje ukrepe za blaženje posledic. "To oboje skupaj pomeni večjo fiskalno disciplino in dodaten denar," je povedala.

Suzana Lep Šimenko (SDS) je tem načrtom nasprotovala. "Uskladitev le za 70 odstotkov ni dovolj. Ni prav, da se varčuje na najbolj ranljivih skupinah prebivalcev," je dejala. "Ministrstvo za finance je za kaj več žal zavezalo mošnjiček," pa je dejal Milan Jakopovič iz Levice, kjer bi si prav tako želeli uskladitev transferjev v polni višini, a kot je dejal, je bila 70-odstotna uskladitev v danih razmerah največ, kar so uspeli doseči.

Z namenom zagotovitve dodatnih sredstev vlada tudi predlaga, da se zneski olajšav in davčnih razredov pri dohodnini v letu 2024 ne uskladijo z inflacijo. Soniboj Knežak (SD), ki je opozoril, da je zakon o izvrševanju proračuna postal zgolj sredstvo za uravnoteženje proračunskih številk, je to obžaloval. "Vlada bi morala najti drugo pot ... Opozoriti moramo, da za prihranki stojijo ljudje," je dejal v imenu svoje poslanske skupine.

Akontacija uskladitve pokojnin se bo opravila že januarja, in sicer v višini 8,2 odstotka. Februarja, ko uskladitev pokojnin določa zakon, se bo nato opravil poračun, je napovedal Franc Props (Svoboda). Letni dodatek za upokojence, ki se od leta 2018 izplačuje v petih različnih višinah, odvisno od višine pokojnine, pa je določen v razponu od 150 do 460 evrov. Izplačan bo s pokojninami za mesec junij.

Povprečnina za občine bo v skladu z dogovorom z občinskimi združenji prihodnji dve leti znašala 725 evrov na prebivalca. Dodatno bodo občine za pokrivanje višjih stroškov dela pri svojih posrednih uporabnikih proračuna prejele 20 milijonov evrov prihodnje leto in 34 milijonov evrov leta 2025.

Leta 2024 se bo država lahko zadolžila za nekaj več kot 4,6 milijarde evrov, leta 2025 pa za nekaj več kot 4,3 milijarde evrov, je še zapisano v predlogu zakona. Največji možni obseg novih poroštev, ki jih lahko država izda pravnim in fizičnim osebam, je omejen na vsakokrat po 1,4 milijarde evrov.

Z zakonom se bo poleg tega uredilo financiranje nekaterih izdatkov zdravstvene blagajne. Leta 2024 se bo namreč iz proračuna nakazalo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije 420 milijonov evrov. Od tega bo 140 milijonov evrov namenjenih za izvajanje pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja, preostanek pa za druge stroške, ki bodo uravnotežili poslovanje zdravstvene blagajne, je pojasnila Jazbeceva.

Prav tako so v predlaganem zakonu določene pravne podlage za financiranje ukrepov, ki so povezani s poplavami in plazovi, kar se bo izvajalo preko proračunske rezerve.

Tako kot v SDS zakona ne bodo podprli tudi v NSi. "V zakonu o izvrševanju proračunov je kar nekaj problematičnih določb," je pojasnil poslanec te stranke Jožef Horvat.