Pahor se je sestal s Šarcem in Židanom, prihodnji teden sledijo vodje poslanskih skupin

Marjan Šarec je na sestanku z Borutom Pahorjem ponovil svoje stališče, da bi bile najboljša izbira predčasne volitve. "Naj volivke in volivci povedo, kdo bo vodil državo," je dejal.

Dejan Židan pa je po srečanju povedal, da s Pahorjem ugotavljata, da bi bile predčasne volitve legitimne in legalne, četudi odločba ustavnega sodišča, po kateri določbe volilne zakonodaje, ki govorijo o volilnih okrajih, niso skladne z ustavo.

"Tukaj moramo biti enotni," je dejal in dodal, da se je predsedniku zahvalil za njegove napore pri usklajevanju predlogov sprememb volilne zakonodaje. Židan strankam predlaga, da ne glede na to, ali bodo predčasne volitve ali bo nastala druga politična večina, intenzivno nadaljujejo prizadevanja za čim prejšnjo uveljavitev ustavne odločbe. Tudi če v času do predčasnih volitev sprejmejo spremembe volilne zakonodaje, pa lahko po njegovem mnenju določijo, da bi veljale šele pri naslednjih volitvah.

Židan je v odgovoru novinarjem dejal, da je Šarec s tem, ko je odstopil, postal prvi predsednik vlade v zadnjih letih, ki je predal oblast v roke Janezu Janši. Na vprašanje, po čem se ga bo spominjal, je odvrnil: "Po tem se ga bom spominjal."

Pahor bo v naslednjih dneh nadaljeval z neformalnimi pogovori do začetka uradnih posvetovanj z vodji poslanskih skupin. Ta se bodo predvidoma začela v torek, 4. februarja, nadaljevala pa v sredo in četrtek, so sporočili iz njegovega urada.

Kot je znano, je Šarec odločitev o odstopu javnosti sporočil v ponedeljek in pojasnil, da z zgolj 13 poslanci in brez večinske podpore v DZ ne bo mogel izpolniti pričakovanj ljudi.

Vlada bi sicer v vsakem primeru ostala brez treh ministrov. Obrambni minister Karl Erjavec je napovedal odstop po porazu v tekmi za mesto predsednika DeSUS, finančni minister Andrej Bertoncelj je odstopno izjavo podal tik pred Šarčevo najavo odstopa, že pred 14 dnevi pa je Šarcu bianco odstopno izjavo predal tudi minister za zdravje Aleš Šabeder.

Po današnji seznanitvi državnega zbora z odstopom predsednika vlade ima predsednik republike na voljo največ 30 dni, ko lahko predlaga mandatarja ali obvesti državni zbor, da se za to ni odločil. V uradu so sicer zapisali, da lahko svojo odločitev državnemu zboru sporoči tudi že pred iztekom tega roka in utemelji razloge za tako odločitev.

Če novega kandidata za mandatarja ne bo predlagal, bo to formalno ugotovil tudi DZ, nato pa začne teči nov 14-dnevni rok, v katerem bi lahko mandatarja predlagala poslanska skupina ali najmanj 10 poslancev. Če še ta ni uspešen, pa sledi še tretji, 48-urni rok, v katerem lahko poslanci odločijo še o tem, ali bodo šli v tretji krog volitev mandatarja, v katerem pa je za izvolitev dovolj navadna večina.

Če ni izglasovan nov predsednik vlade, predsednik republike razpusti DZ in razpiše predčasne volitve.

Mnenja strank o tem, ali so najboljša rešitev po odstopu Šarca predčasne volitve ali oblikovanje nove vlade, so različna, več bo znanega predvidoma že v tem tednu, ko bodo nekatere stranke razpravo o tem opravile na svojih organih.