Golob: Cenejše nepremičnine z regulacijo oddajanja in neprofitnimi stanovanji

Junija 2022, ko je prevzel vodenje vlade, je bila inflacija 10-odstotna, cene hrane pa so vmes poskočile tudi za dvakratnik te številke, je v odgovoru na poslansko vprašanje poslanke Levice Nataše Sukič na začetku aprilske seje DZ dejal premier. "Danes je inflacija znotraj obvladljivih okvirov. /.../ Inflacija na področju hrane je 0,9-odstotna, kar kaže, da so se ukrepi na tem področju kljub takim in drugačnim komentarjem nekako prijeli," je poudaril.

Naslednji izziv bo po njegovih besedah zagotoviti pocenitev hrane, še prej pa bo treba zajeziti cene storitev, predvsem zdravstvenih in na področju stanovanj. Golob je prepričan, da jim bo z regulacijo oddajanja nepremičnin za kratkoročne turistične najeme in gradnjo neprofitnih stanovanj uspelo. V naslednjih mesecih se bodo pokazali jasni obrisi, kako namerava vlada izpolniti obljubo o začetku projektov gradnje skupno 5000 stanovanj, je dejal.

"Prepričan sem, da lahko na ta način tudi področje cenovnih politik – predvsem pri najemninah – spravimo v normalne okvire, kjer danes žal niso in prehitevajo razvoj dohodkov v Evropi," je poudaril.

Rast življenjskih stroškov je vlada po njegovih besedah naslovila tudi z najvišjim dvigom minimalne plače in pokojnin doslej. "Tudi na ta način skrbimo, da je izpostavljenih revščini čim manj, žal pa se je ne da izkoreniniti čez noč," je dejal.

Dolgoročneje je po njegovih besedah zelo pomembna energetska samozadostnost kot sredstvo zagotavljanja finančne neodvisnosti. "Na videz imamo pred seboj dilemo med obnovljivimi viri in jedrsko tehnologijo. Po mojem mnenju je ta dilema navidezna, saj verjamem, da se obe dopolnjujeta in da lahko prav obnovljivi viri pripomorejo k zmanjšanju energetske revščine," je dejal.

Do leta 2030 je Slovenija sposobna zgraditi dovolj sončnih elektrarn, da bo imelo vsako gospodinjstvo oziroma vsak posameznik dostop do lastnega obnovljivega vira energije, s tem pa bo energetsko samozadosten, je prepričan.

Zavzel se je za podnebne ukrepe, ki bodo hkrati zagotavljali socialno pravičnost. Žalosti ga, da Evropska komisija v trenutni sestavi ni vedno delovala v tej smeri, kar se je po njegovih besedah med drugim pokazalo v protestih kmetov.

Ob razpravi o obvladovanju življenjskih stroškov pa po Golobovih besedah ne bi smeli pozabiti na pomen ohranjanja miru in zagotavljanja neoviranega dostopa do kakovostnega javnega zdravstva, ki sta po izsledkih javnomnenjskih raziskav prav tako na vrhu seznama želja Evropejcev. "Vsak naš ukrep mora iti v smer umirjanja kriznih žarišč po svetu," je dodal.

Golob: "Razmere v zdravstvu so takšne, da jih vlada ne more reševati čez noč"

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec pa je predsedniku vlade zastavila vprašanje v zvezi z aktualnimi razmerami v zdravstvu. Te se po njeni oceni v času njegovega vodenja države kljub številnim obljubam in napovedani reformi zgolj poslabšujejo. Izpostavila je, da se v zdravstvenem sistemu že pol leta ali več dogajajo anomalije, da smo v zadnjih mesecih priča 15-tedenski stavki zdravnikov in izpostavila na vrsto obljub iz koalicijske pogodbe. Na nevzdržne razmere v primarnem zdravstvu javno opozarjajo družinski zdravniki, tudi posamezniki pozivajo vlado, naj uredi razmere v zdravstvu, kot je obljubljala pred volitvami, je izpostavila.

Golob je v odgovoru spomnil, da so ob začetku mandata obljubili, da bo ureditev razmer v zdravstvu primarna naloga vlade. Vendar pa so zaradi nakopičenih razmer ali napačnega ukrepanja tudi v preteklosti razmere takšne, da jih vlada ne more reševati čez noč, je poudaril. Izpostavil je, da so v aktualnem mandatu vrnili dopolnilno zdravstveno zavarovanje pod okrilje javnega zdravstvenega sistema, s čimer bodo dosegli, da se javni zdravstveni sistem na tem področju ne bo nadalje razkrajal. Prav tako so lani sprejeli interventni zakon, s katerim so naslovili vprašanje bolniških staležev in absentizma, sprejeta je bila tudi uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letošnje leto.

Po premierjevi oceni nobeden od sprejetih ukrepov ni takšen, da bi takoj rešil situacijo v zdravstvu, verjame pa, da bodo ukrepi dajali vedno večje učinke in da bodo tudi vedno bolj vidni. "Dokler odločevalec ne prizna problema, tako dolgo ga ne more reševati oziroma ga ne more rešiti," je premierju odgovorila Godec. Poudarila je, da je vlada s preoblikovanjem prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja v obvezni davek zavrtala globoko luknjo v državni proračun. "S 140 milijonov iz državnega proračuna za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bomo v naslednjem letu prišli na 680 milijonov evrov," je poudarila. Prav tako vlada ni rešila vprašanja zmanjšanja administrativnih obremenitev in absentizma, kar je razvidno iz poročila ZZZS, je dodala.

"Najlažje je manipulirati, še posebej z ljudmi, ki so v stiski, ki čakajo na zdravnika," je odgovoril premier. Navedbo poslanke, da iz poročila ZZZS izhaja, da se bolniški staleži daljšajo, pa je označil za manipulacijo.

Po njegovih besedah zdravstvo ostaja prva prioriteta vlade, z ukrepi, ki jih pripravljajo skupaj z ministrstvom za zdravje, pa želijo zagotoviti delujoči javni zdravstveni sistem. Obljubil je tudi, da delo, ki ga zdravniki opravljajo kljub stavki, ne bo prezrto. "Takrat, ko se bo določal nov plačni sistem, bomo ta trud in požrtvovalnost v njem tudi nagradili," je napovedal.

Golob: Investicijski cikel največji pokazatelj zaupanja v Slovenijo

Golob je na začetku seje odgovarjal tudi na vprašanje Jerneja Vrtovca (NSi). Ta je poudaril, da je vlada na polovici mandata, napovedane reforme pa so popolnoma zastale. Pri tem je omenil zdravstveno, davčno in pokojninsko reformo ter napovedani reformo pravosodja in pospešitev javne stanovanjske gradnje.

Namesto ukrepov za boljše življenje prebivalcev smo po poslančevih besedah dobili "kopico afer, strateških svetov in obljub", pri čemer je podpora vladi nizka ravno zaradi tega, ker se visokoleteče obljube ne izpolnjujejo.

To nezadovoljstvo se kaže tudi na ulici, vtis v javnosti pa je, da vlada nima vizije, kam želi Slovenija v naslednjih 10 letih, kaj je vizija družbenega in gospodarskega razvoja za naslednje generacije, je dejal Vrtovec. Časovno okno za izvedbo reform se zapira, je opozoril poslanec, vlada pa ima le še leto in pol za njihovo izvedbo. Goloba je tako vprašal, kaj od obljubljenega na različnih področjih je bilo dejansko narejeno.

Družbena vizija trenutne vlade je, da živimo v odprti in demokratični družbi, v kateri veljajo načela pravne države, in da se ne vrnejo mračni časi izpred nekaj let, je Vrtovcu odgovoril Golob.

Glede gospodarske vizije pa je spomnil, da je v stiku z domačimi in tujimi vlagatelji v Sloveniji, od malih in srednjih podjetij do največjih multinacionalk. Vsi pospešeno vlagajo v Slovenijo in so v izjemnih investicijskih ciklih, je zatrdil premier ter omenil farmacevtsko, avtomobilsko in lesnopredelovalno industrijo, robotiko ter informacijsko in komunikacijsko panogo.

"To je najboljši pokazatelj zaupanja v stabilnost Slovenije in te vlade. Sicer ne bi izbirali Slovenije za lokacijo za svoje naložbe," je prepričan predsednik vlade.

Spomnil je na švicarskega farmacevtskega velikana Sandoz, ki da se je odločil, da večino svojih naložb za prihodnost usmeri v Slovenijo. Obsežne naložbe ob tem izvaja tudi nekdaj krovno Sandozovo podjetje Novartis. Švicarsko gospodarstvo ceni Slovenijo kot okolje za svoj razvoj in tega ne skriva, je ugotavljal Golob. Želel bi si, da bi se tudi doma kdaj znali ceniti enako.

Vizija je tako po Golobovih besedah spodbujati investicije, kjer se povečuje dodana vrednost na zaposlenega. In v vseh teh primerih je tako, je dodal.

Do 2030 oz. konca prihodnjega mandata – še vedno namreč računa na zmago Gibanja Svoboda na naslednjih volitvah in dva vladna mandata – pa bi si predsednik vlade želel, da gospodarstvo pride na povprečno 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. "A to se ne da storiti v nekaj mesecih ali nekaj letih," je dejal.

Redna aprilska seja DZ se je sicer začela z odločanjem o predlogu širitve dnevnega reda. Poslanska skupina SDS je namreč predlagala, da se nanj uvrsti tudi zahteva državnega sveta za ustanovitev preiskovalne komisije o poslovanju podjetij Gen-I, poslovnih odnosih podjetja Star Solar, ki je v Golobovi lasti, z državo in financiranjem Gibanja Svoboda.

Zahtevo je državni svet sprejel marca, a je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič po vložitvi napovedala, da je v primeru, če bo zakonodajno-pravna služba ugotovila pomanjkljivosti, na dnevni red ne bo uvrstila in bo zahtevala njeno dopolnitev. Ker je omenjena služba ocenila, da je "opredelitev in obrazložitev javnega interesa preveč splošna, nedoločna in pomanjkljiva ter ne dosega zahtevanega standarda opredelitve javnega interesa", je dopolnitev zahtevala, a v državnem svetu nanjo niso pristali.

Jelka Godec je danes opozorila še, da so ustava in zakon o parlamentarni preiskavi, pa tudi poslovniške zahteve, jasne. DZ bi tako moral odrediti preiskavo in po potrebi njeno vsebino prilagoditi. Prva med poslanci bi medtem točko morala uvrstiti na to sejo, sicer bo DZ kršil ustavo.

S tem se je strinjal vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj, ki je obenem zatrdil, da se je nabralo zelo veliko obremenjujočih očitkov na račun premierja Goloba, ki pa da DZ ignorira in se pojasnilom izogiba. Preiskovalna komisija naj bi bila tako edini način, da se pride do ustreznih odgovorov.

Predlog širitve dnevnega reda ni bil sprejet.

Sicer pa je Cigler Kralj spraševal tudi glede trditev, da so se med leti 1965 in 1991 tudi na območju Slovenije dogajali primeri nezakonitih odvzemov otrok v porodnišnicah. Zanimalo ga je, kaj bo storila vlada, da se tragična zgodba domnevno ukradenih otrok dokončno razišče.