Skupina državljanov bo izpodbijala tako razpust DZ kot datum volitev

Vodje poslanskih skupin so se na današnjem posvetu pri predsedniku DZ Janku Vebru dogovorili, da bo DZ po razpustu zasedal le še na izrednih sejah. O katerih zakonskih predlogih bo parlament v sedanji sestavi še odločal, še ni znano, saj je ta odločitev prepuščena poslanskim skupinam, je po posvetu v izjavi za medije povedal Veber.

Predsednik republike Borut Pahor je namreč v nedeljo razpustil parlament in razpisal predčasne volitve, mandat aktualne sestave DZ pa bo trajal vse do ustanovne seje novega sklica. Parlament sicer tudi po razpustu ohranja polna pooblastila, kar sledi iz ene od odločb ustavnega sodišča. Kljub temu pa je na današnjem posvetu večina vodij poslanskih skupin menila, da bi moral DZ do volitev delati le še na izrednih sejah, je pojasnil Veber.

Tako bodo predstavniki poslanskih skupin na petkovi seji kolegija predsednika DZ predvidoma razveljavili terminska programa dela DZ za junij in julij, tako da rednih sej v tem mandatu ne bo več. Se bo pa parlament sestajal na izrednih sejah, če jih bodo zahtevale poslanske skupine, ki bodo skušale oblikovati nabor zakonskih predlogov, ki bi jih še obravnavali na izrednih sejah.

Tako še ni znano, kateri predlogi bodo uvrščeni na izredne seje, njihov okvirni nabor pa je določen v terminskih programih dela DZ. Zagotovo pa bodo poslanci odločali o potrditvi mandatov novoizvoljenih evropskih poslancev in imenovanju članov sveta agencije za energijo ter razglasili odločitev, sprejeto na referendumu o arhivski noveli.

Veber je ob tem zagotovil, da delovanje države v tem času ne bo ogroženo, saj parlament deluje s polnimi pooblastili.

Napovedali ustavno presojo

Datum volitev lahko spremeni še ustavna presoja odloka, ki jo je napovedala stranka Solidarnost. Zahtevo po ustavni presoji odloka o razpustu DZ in razpisu predčasnih državnozborskih volitev je danes napovedala tudi skupina državljanov, med njimi tudi predstavniki nekaterih zunajparlamentarnih strank ter odgovorni urednik Mladine Grega Repovž. Zahtevo bodo vložili do konca tedna. Repovž je dejal, da bodo izpodbijali celotni odlok.

"Izhajamo iz stališča, da določitev datuma sama po sebi pomeni ureditev načina uresničevanja volilne pravice. Torej govorimo o temeljni človekovi pravici," je pojasnil Repovž, ki verjame, da bodo z zahtevo uspeli.

Kdo se bo s kom povezoval?

Tako so v polnem teku tudi pogovori o povezovanju. Na politični levici bodo potekali ves teden, čeprav za zdaj še ni povsem jasno, kdo se bo s kom povezal. K pogovorom je že povabilo Zavezništvo Alenke Bratušek, s katero se bo verjetno povezala Zares, medtem ko naj bi bil predsednik društva Verjamem Igor Šoltes po nekaterih informacijah bolj naklonjen sodelovanju s SD.

Mandat za pogovore s SD bo v sredo v svoji stranki iskal prvak DeSUS Karl Erjavec. Blizu SD naj bi bila tudi stranka Solidarnost, medtem ko naj bi se Miro Cerar po nekaterih informacijah nagibal k samostojnemu nastopu na volitvah

Po čem si bodo zapomnili mandat ...

Večina poslancev si bo iztekajoči se mandat zapomnila zlasti po zamenjavi in hitrem razpadu obeh vlad, o katerih so v tem sklicu morali glasovati. Nekateri poslanci pa izpostavljajo tudi velik delež novih obrazov, ki da niso prinesli svežine oz. stabilnosti.

Vodja poslancev SDS Jože Tanko je dejal, da se je ta mandat DZ začel dobro, ker so z vlado Janeza Janše pripravili program ukrepov, želeli personalizirati delovanje državne uprave in storiti vse, kar je nujno potrebno za zagon gospodarske rasti, ki je podlaga za zaposlovanje in blaginjo. Nadaljevanje mandata pa je bilo po besedah Tanka precej manj uspešno. Vlada Alenke Bratušek je praktično prekinila z racionalizacijo, reformami, začelo se je nenadzorovano zadolževanje, država pa je na nek način kolapsirala, ugotavlja.

Po mnenju vodje poslancev PS Jožefa Kavtičnika pa najbolj šteje to, da so v DZ stkali pristne in prijateljske vezi, pri čemer izpostavlja dobro sodelovanje s kolegi.

Kot poudarja vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Jani Möderndorfer, je bil iztekajoči se mandat DZ pomemben zlasti z vidika, da je bila država "praktično skoraj pod taktirko EU" in se je temu uspešno izognila. Ob tem je Möderndorfer izrazil obžalovanje, ker je bil mandat vlade prekratek, da bi lahko izpeljali še ostale potrebne ukrepe, a bodo po njegovi oceni v volilni kampanji napovedi vseh strank iste: dvig gospodarske rasti in odpiranje novih delovnih mest.

Vodja poslancev SD Matjaž Han medtem izpostavlja, da novi obrazi, ki so prišli v DZ, žal niso prinesli svežine, ki so jo vsi pričakovali. Sklic DZ je po njegovem mnenju zaznamovalo tudi glasovanje o kar dveh vladah, je pa Han zadovoljen, da se je Slovenija rešila trojke.

Tudi predsednik SLS Franc Bogovič je spomnil, da je bil ta sklic DZ v začetku najprej zaznamovan z dvema tretjinama novih obrazov in po njegovih besedah se je izkazalo, da eksperimenti z novimi obrazi in novimi strankami politiki ne dajejo stabilnosti.

Vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj je s prispevkom te stranke v tem sklicu DZ in tudi obeh zadnjih vladah, v katerih so sodelovali, zadovoljen. Po njegovih besedah so naredili veliko stvari, tudi marsikakšno, ki je doslej ni bila sposobna izpeljati nobena vlada. "Iz omar so leteli okostnjaki, treba je bilo popravljati napake preteklosti. Ne rečem, da nismo naredili tudi kakšne napake, a kar se tiče DL, imam mirno vest in mislim, da smo za to državo naredili vse, kar smo lahko," je dodal.

Vodji poslancev DeSUS Francu Jurši pa sta, kot pravi, v spominu najbolj ostali dve zadevi. Prva je, da DZ svojega mandata ni dokončal že drugič zapored, druga pa, da so vendarle izpeljali ogromno aktivnosti, tudi takšnih, ki so jih morali in med državljani niso bile najbolj priljubljene. Kljub temu pa v DeSUS nekatere od teh aktivnosti ocenjujejo kot uspešne, zlasti to, da se pokojnine niso zniževale in da so zagovarjali socialni program.

Predsednici NSi Ljudmili Novak je žal, da sta obe zadnji vladi tako hitro razpadli ter da niso izpolnili pričakovanj volivcev in učinkoviteje reševali problemov krize. Po njeni oceni prav tako tudi niso znali prestopati ideoloških mej in slovenske razdeljenosti, da bi skupaj iskali dobre rešitve za državo.