Poslanke in poslanci so z 69 glasovi (proti šestim) zavrnili zakon opozicijske SNS s prvopodpisanim Zmagom Jelinčičem, po katerem Romi, ki živijo v Sloveniji, ne bi več imeli posebnega položaja in pravic, ki jim jih zagotavlja ustava in devet področnih zakonov. Z izjemo SNS so namreč vse poslanske skupine, tako koalicijske kot opozicijske, menile, da je vsebina zakona ustavno sporna in dejansko nesprejemljiva. Državni zbor je zavrnil tudi noveli zakonov o državnem svetu in o varnosti cestnega prometa ter predlog za sprejem t.i. obvezne razlage zakona o prisilni poravnavi in stečaju. Vsi trije predlogi državnega sveta po mnenju državnega zbora niso ustrezni.
"Člani in članice romske skupnosti, ki živijo v Republiki Sloveniji nimajo posebnih pravic in posebnega položaja. Vsi so pred zakonom enaki," se glasi besedilo edinega vsebinskega člena "zakona o romski skupnosti", kot so ga spisali in v proceduro še v prejšnjem mandatu vložili poslanci opozicijske SNS. Večino poslanskih skupin niso prepričala pojasnila, da gre za zakon, s katerim se (kot je zapisano v prvem členu) "določa položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji". Predlagatelji dejansko želijo z zakonom negirati ustavno in zakonsko ureditev, so menili poslanci in s tem pritrdili opozorilom vlade, da je Jelinčičev predlog v neskladju z ustavo, slovenskim pravnim redom, pravom Evropske unije, prav tako pa je v navzkrižju s priporočili, resolucijami in konvencijami Sveta Evrope o položaju Romov, katerih podpisnica je tudi Slovenija. Nekateri poslanci iz vrst opozicijskih ZLSD in LDS so ob tem celo menili, da je zakon skrajno ciničen, šovinističen in narejen pravno diletantsko. V daljši žolčni razpravi so se sicer strinjali, da je treba še pospešiti vladne ukrepe za integracijo Romov v slovensko družbo, z reševanjem bivanjskih razmer za romske skupnosti ter njihovim izobraževanjem in zaposlovanjem. Splošno razpravo oz. prvo obravnavo je zahtevalo deset poslancev LDS, iz razloga, da se zakon, ki je v posmeh pravni državi, zavrne že na začetku njegove obravnave in se ne dopusti nadaljnjega zakonodajnega postopka.
Državni svetniki ostali praznih rok
S spremembo zakona o državnem svetu, ki so poslanke in poslanci zavrnili, bi določili, da je predsednik državnega sveta - za razliko od ostalih državnih svetnikov - poklicni funkcionar s tej funkciji primerno plačo in da državni svetniki za opravljanje svoje (častne) funkcije dobivajo sejnine in so upravičeni še do povrnitve drugih stroškov. Državni zbor predlagane spremembe kljub neurejenemu področju sistema financiranja državnega sveta ni podprl, med drugim tudi zato, ker bi profesionalizacija nekaterih funkcij v državnem svetu povečala tudi porabo proračunskih sredstev. Prav tako naj narava dela državnega sveta ne bi dajala temeljev za profesionalizacijo funkcij, ki tudi ne bi bila ustavno mogoča in utemeljena. Poslanci so se uprli tudi enačenju funkcij državnega zbora in državnega sveta, financiranje slednjega pa bi moralo biti urejeno znotraj sistema plač v javnem sektorju. Ker pa položaj državnega sveta še zdaleč ni urejen, bo treba v prihodnosti poiskati sistemske in dolgoročne rešitve, ki bi uredile vlogo in položaj državnega sveta. Za zavrnitev zakonske novele je glasovalo 65 poslancev, nobeden pa je ni podprl.
Policisti ne bodo mogli zaseči neregistriranega vozila
DZ je zavrnil tudi predlog državnega sveta o spremembi zakona o varnosti cestnega prometa, po katerem bi policisti lahko zasegli neregistrirano vozilo. Po predlagani dopolnitvi bi moral policist neregistrirano vozilo izločiti iz prometa in ga zaseči. Zaseg vozila bi trajal največ 30 dni. Če v tem času lastnik vozila ne bi registriral, bi tako vozilo postalo last države. Poslanke in poslanci so ocenili, da bi šlo v tem primeru za prevelik poseg v ustavno opredeljeno pravico do lastnine, prav tako pa že zakon o prekrških vsebuje določbo o odvzemu predmetov, na podlagi katere je mogoče v postopku o prekršku izreči tudi zaseg motornega vozila. Tej noveli je nasprotovalo 69 poslancev, šest pa jih je menilo, da bi morali postopek njenega sprejemanja nadaljevati.
Podaljšali veljavnost 'azbestnega zakona'
Poslanske skupine so med drugo obravnavo podprle podaljšanje veljavnost t.i. azbestnega zakona do konca leta 2005.
S podaljšanjem zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno bo posameznikom še nadalje omogočen dokup zavarovalne dobe in izplačevanje odškodnin. Osnovni zakon je sicer omogočal dokup zavarovalne dobe za upokojitev in izplačilo odškodnin oziroma poravnav obolelim zaradi azbesta. Do decembra lani je bilo izdanih 1437 pozitivnih odločb o upokojitvi in 1358 poravnav z obolelimi. Za te namene je bilo doslej porabljenih 5,6 milijarde tolarjev. Poslanec Bevk je ob tem še navedel, da je bilo potencialno azbestu izpostavljenih kar 23 tisoč delavcev iz tridesetih različnih družb v Sloveniji. Na prvem mestu iz Salonita Anhovo, potem TVT Maribor, Donit Medvode, Slovenske železnice, Termika. Problem azbestnih bolezni je v zelo dolgi latentni dobi, in sicer od 10 do 40 let. Strokovnjaki tako napovedujejo, da bo vrh obolevnosti v Sloveniji pričakovati okoli leta 2025, oziroma da se bodo bolezni pojavljale vse do leta 2040 ali tudi dlje.
