DZ je po skorajda celodnevni razpravi predloga pozno zvečer le potrdil sedmi protikoronski zakon (PKP 7), o katerem je finančni minister Andrej Šircelj dejal, da želi prebivalstvu izboljšati socialno stanje, ki je posledica epidemije, prinaša pa tudi vrsto ukrepov za gospodarstvo.
Po predlogu zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19 bo država enkratni solidarnostni dodatek izplačala upokojencem, študentom, prejemnikom otroškega dodatka, staršem z več otroki, starejšim kmetom z nizkimi dohodki, pa tudi zaposlenim z najnižjimi plačami.
"Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec izplača krizni dodatek v višini 200 evrov, ki je oproščen plačila davkov in prispevkov," so sporočili z ministrstva za finance.
Odbor je za 100 evrov zvišal tudi dodatek za nego otroka v času epidemije.
Zaposleni v javnem zdravstvu in verski uslužbenci
Zaposleni v javnem zdravstvu in socialnem varstvu, ki delajo z bolniki s covidom-19, bodo prejeli višje plače, verski uslužbenci pa mesečni temeljni dohodek. Za zaposlene v bolnišnicah in domovih za starejše je tako predvideno zvišanje urne postavke za najmanj 30 odstotkov. Tistim zdravstvenim delavcem, ki delajo v posebnih rizičnih pogojih, tudi v okviru javnih del, se bo urna postavka povečala za 65 odstotkov, je še zapisano v predlogu zakona.
Verski uslužbenci bodo za zadnje tri mesece letos prejeli mesečni temeljni dohodek v višini 700 evrov, je pa odbor preprečil namero vlade, da bi trajno izenačili višino izplačila prispevkov za socialno varnost verskih uslužbencev s samozaposlenimi v kulturi, kar je začasno uvedel šesti protikoronski zakon.
Po obravnavi na seji odbora DZ za finance pa v zakonskem besedilu ni več zapisana možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki je izpolnil pogoje za starostno upokojitev.
Olajšave in pomoč gospodarstvu
Finančni minister Šircelj je predlog zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19 sicer predstavil z besedami, da ta prinaša številne dodatne ukrepe na področju gospodarstva, ki naj bi podjetjem olajšali spopad z epidemijo, ohranili delovna mesta ter omogočili preživetje dejavnosti, ki v teh časih ne smejo poslovati oziroma delujejo okrnjeno.
Pri kritju fiksnih stroškov podjetij, ki ga je uveljavil šesti protikoronski zakon, se lahko denimo povračilo teh stroškov podvoji do 2000 evrov mesečno na zaposlenega. Podaljšuje se pomoč izvajalcem cestnega prevoza potnikov, podjetja, ki jih je koronska kriza najbolj prizadela, pa bodo lahko koristila posebna posojila SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada z državnim jamstvom. Za čas epidemije predlog zakona določa tudi denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve.
Država bo podjetjem financirala tudi nakupe antigenskih hitrih testov, na voljo bodo imela posebna posojila z državnim jamstvom, podaljšuje pa se tudi pomoč izvajalcem cestnega prevoza potnikov. Med ukrepi za blažitev posledic epidemije je tudi pomoč za prostovoljna gasilska društva. Iz državnega proračuna se jim bo glede na kategorijo kot nadomestilo izpada sredstev izplačalo pomoč v višini od 2000 do 4500 evrov. Še dodatnih 1000 evrov pa lahko pričakujejo tista, ki imajo v lokalni skupnosti status osrednje enote.
Dodatek za novorojenčke
Odbor za finance je v ponedeljek nekatere predlagane ukrepe še razširil in Šircelj je oceno vrednosti ukrepov zvišal s 550 milijonov evrov na do 600 milijonov evrov. Med drugim bodo dodatek za novorojenčke prejeli že rojeni po 1. januarju letos in ne šele od uveljavitve zakona. Za vsakega novorojenega otroka bo država še leto dni po koncu epidemije plačala 500 evrov. Po načrtih vlade bi moral ukrep veljati od uveljavitve zakona, vendar je odbor podprl dopolnilo SDS, NSi in SMC, da bo denarni znesek, mišljen kot pomoč družinam, ki imajo v času epidemije nižje dohodke, izplačan že za otroke, rojene od 1. januarja letos. Marko Bandelli (SAB) je ob tem opozoril, da podobno pomoč izplačuje večina občin v Sloveniji, a dobil odgovor, da se ukrepa ne izključujeta.
Trgovine izjemoma odprte v nedeljo, 3. januarja
Čeprav morajo biti trgovine ob nedeljah zaprte, pa jih bo izjemoma mogoče obiskati 3. januarja. Da ne bi bile zaprte tri dni zapored, je vlada kot izjemo predlagala tudi 27. december, kar pa je DZ že zamudil, zato je odbor ta datum iz besedila črtal.
KOMENTARJI (237)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.