DZ potrdil državna proračuna z novo rekordno porabo

Proračun za leto 2025 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa je DZ potrdil nekaj sprememb. Finančni minister Klemen Boštjančič je v torek povedal, da se odhodki povečujejo za 1,3 milijarde evrov na 17,1 milijarde evrov, pri čemer se za 130 milijonov evrov povečujejo stroški dela, kar je posledica plačne reforme in odprave plačnih nesorazmerij ter napredovanj v letošnjem letu.

Po novem so načrtovani tudi višji prihodki, znašali bodo 15,2 milijarde evrov. Na to rast bodo med drugim vplivale začasne namenske dajatve, ki jih je uvedel zakon o obnovi po lanskih avgustovskih poplavah. Boštjančič je med njimi navedel zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb in uvedbo davka na bilančno vsoto bank, vlada pa po njegovih besedah načrtuje tudi rast prilivov od trošarin.

Za leto 2026 pa je načrtovanih 15,9 milijarde evrov in 17,1 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi se z 2,6 odstotka BDP v letu 2025 znižal na 1,6 odstotka BDP v letu 2026.

V ospredju proračunov ostajajo ukrepi za obnovo po lanskih poplavah. Poleg tega je vlada v postopku obravnave med prioritetami omenjala ukrepe za krepitev gospodarstva, zdravstva, znanja, inovacij in stanovanjske ter podnebne politike.

V opoziciji kritični

Opozarjali so na zaostrovanje geopolitičnih napetosti in pogrešali ustrezen odziv vlade. Menili so tudi, da sta proračuna slaba in odpirata vrata netransparentni porabi.

"Proračuna sta nerazvojno naravnana, netransparentna in prikrivata številke ter dajeta možnost za ponovno netransparentno porabo davkoplačevalskega denarja, ki je stalnica te vlade," je v torek dejal Rado Gladek (SDS) ter kot primer navedel "nakup podrtije na Litijski in računalnikov, ki še vedno ležijo v skladišču".

V koalicijskih strankah so proračunske dokumente hvalili kot optimistične. Kljub zaostrenim razmeram je vlada vse prioritetne naloge uspešno vključila v proračun za prihodnji dve leti, je bila zadovoljna Andreja Kert (Svoboda).

Uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine

Leta 2025 se bo država lahko zadolžila za nekaj manj kot 4,6 milijarde evrov, leta 2026 pa za nekaj več kot 4,3 milijarde evrov. Največji možni obseg novih poroštev, ki jih lahko država izda pravnim in fizičnim osebam, je omejen na vsakokrat po eno milijardo evrov.

Potem ko se uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2024 ni izvedla, je za prihodnje leto vnovič predvidena. Uskladitev bo 5,2-odstotna, kar po navedbah finančnega ministrstva pomeni dobrih 100 milijonov evrov izpada proračunskih prihodkov in posledično več razpoložljivega dohodka za ljudi.

Pomembna tema v postopku sprejemanja proračunov je vsako leto povprečnina za občine. Ta se bo po dogovoru z dvema od treh občinskih združenj prihodnje leto zvišala na 771,33 evra na prebivalca, leta 2026 pa na 775,29 evra. Dodatno se bo občinam za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na njihove prihodke, izplačalo še sredstva v višini 1,5 odstotka dohodnine, vplačane v predpreteklem letu. Za leto 2025 to pomeni skupaj 47,9 milijona evrov.

Dodatek za upokojence

Upokojenci bodo letni dodatek prihodnje leto prejeli skupaj z junijskimi pokojninami, odvisno od višine pokojnine pa se bo gibal med 155 in 465 evrov, kar je pet evrov več kot letos. Da zaradi uskladitve pokojnin ne bi padli v višji razred in s tem prejeli nižji dodatek, predlog novele zakona določa tudi nove razrede višine pokojnine, glede na katere se ugotavlja upravičenost do letnega dodatka.

Z zakonom po izvrševanju proračuna se bo poleg tega uredilo financiranje nekaterih izdatkov zdravstvene blagajne. Leta 2025 se bo iz proračuna nakazalo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije 420 milijonov evrov, od tega 280 milijonov evrov za stroške zdravil, presejalnih in preventivnih programov, transplantacij, dializ in cepiv, 140 milijonov evrov pa za izvajanje drugih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

V skladu z zakonom bo vlada lahko sredstva iz proračunske rezerve porabila tudi za namene, za katere v proračunu ni zagotovljenih sredstev oz. niso zadostna. V opoziciji so temu členu nasprotovali, ker da odpira vrata nakupom "novih podrtij na Litijski", kot je dejal Gladek. A kot so zatrjevali v koaliciji, bo mogoče ta sredstva porabiti le za obveznosti, ki so določene z zakoni.

Da bi bila proračuna v skladu z letos prenovljenimi evropskimi fiskalnimi pravili, je DZ potrdil še spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov javnih blagajn za obdobje 2025-2027. Z njimi se zgornje meje porabe blagajn države ne spreminjajo, se pa določa novo javnofinančno omejitev, to je povprečno dovoljeno rast očiščenih odhodkov v višini 4,5 odstotka. S tem naj bi javnofinančni primanjkljaj ostajal pod dovoljenimi tremi odstotki BDP.

Potrdil zaključni račun lanskega proračuna

DZ je potrdil tudi zaključni račun državnega proračuna za leto 2023, ki mu je računsko sodišče tako glede pravilnosti izkazov kot pravilnosti izvršitve izdalo mnenje s pridržkom. Proti so glasovali poslanci opozicije, po mnenju katerih je bilo leto 2023 za javne finance katastrofalno.

V letu 2023 se je v državni proračun steklo 13 milijard evrov, kar je 0,9 odstotka manj od predvidenih prihodkov, odhodki pa so s 15,3 milijarde evrov znašali 94,2 odstotka načrtovanih. To odstopanje je predvsem posledica negotovosti na področju energetskih ukrepov. Zato je bila sprejeta rezerva za te namene, ki pa se ni uporabila v celoti, je državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec pojasnila nižjo porabo od načrtovane.

Proračunski primanjkljaj je namesto načrtovanih 3,2 milijarde evrov znašal 2,3 milijarde evrov. Dolg državnega proračuna pa je bil na zadnji dan lanskega leta pri 38,8 milijarde evrov in je bil za nekaj manj kot dve milijardi evrov višji kot na začetku leta, je povedala državna sekretarka.

Tudi v letu 2023 je Slovenija ostala neto prejemnica sredstev iz EU. V proračun EU je vplačala 672 milijonov evrov, od tam pa je prejela 1,1 milijarde evrov.

Vsebinsko so proračun zaznamovali še vedno veljavni ukrepi za blaženje energetske krize ter zaključek večletnega finančnega okvira 2014-2020, saj je bil december 2023 zadnji rok za izplačila iz njega. Leto so zaznamovale tudi katastrofalne poplave, za interventne ukrepe je bilo lani do konca leta izplačanih 588 milijonov evrov, je še povedala Jazbec.

Po besedah Jožefa Horvata (NSi) so slovenske javne finance lani zaznamovale tri katastrofe. Namreč zaradi izplačila Prešernove nagrade Svetlani Makarovič, nakupa 13.000 računalnikov in stavbe za potrebe sodišč na Litijski v Ljubljani, je povedal. "Tukaj se denar v točno teh primerih meče skozi okno," je dodal Aleksander Reberšek (NSi).

Ministrstvo za kulturo je Prešernovo nagrado Svetlani Makarovič v višini 8346 evrov izplačalo 23 let po tem, ko se ji je nagrajenka odpovedala, računsko sodišče pa je v reviziji ugotovilo, da je bilo izplačilo protizakonito, je povedal Horvat.

Več kršitev tako ministrstva za pravosodje kot ministrstva za finance so revizorji ugotovili tudi pri nakupu stavbe na Litijski za 7,7 milijona evrov, uničujoče za ministrstvo za digitalno preobrazbo pa so njihove ugotovitve glede nakupa 13.000 prenosnih računalnikov za 6,5 milijona evrov, je opozoril Horvat.

Po drugi strani je Branko Zlobko (Svoboda) ocenil, da je bil proračun za leto 2023 element stabilnosti v času negotovosti in spodbujevalec razvoja v času priložnosti. "Bil je odraz naše zavezanosti k hitremu odzivanju na krize, vlaganju v prihodnost in skrbnemu ravnanju z javnimi sredstvi," je dejal.