Poslanke in poslanci so brez glasu proti (46 za) sprejeli spremembe zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, s katerimi se rok za vlaganje zahtevkov za vračila, ki je sicer potekel 7. junija, podaljša do 7. decembra. Tako bi lahko zahtevke vložili tudi tisti upravičenci, ki imajo težave pri zbiranju dokumentacije. Opozicijski poslanci, ki podaljšanju sicer niso nasprotovali pa menijo, da je podaljšanje roka nesmiselno. V Združenju vlagateljev, ki je zahtevalo podaljšanje so zadovoljni, vendar jih skrbi, da se bo s tem le zavlekla obravnava zahtevkov, ki so že na državnem pravobranilstvu. Poslanec Franc Pukšič, SDS, pravi, da so doslej državni pravobranilci prav vsem upravičencem, ki niso predložili pogodb oziroma ustrezne dokumentacije zavrnili vložene vloge za vračanje. Minister za informacijsko družbo, Pavel Gantar, pravi da temu ni tako. "Državno pravobranilstvo bo upoštevalo vse veljavne dokumente, tudi račune in druge izkaze, ki izkazujejo, da je nekdo resnično vlagal v telekomunikacijsko omrežje,"pravi Gantar.
Od 180 tisoč ljudi, ki so vlagali v telefonijo jih je večina to počela preko krajevnih skupnosti, občin, stanovanjskih zadrug. In tam bi morale biti pogodbe shranjene, meni poslanec LDS, Tone Anderlič, ki dodaja, da noben priključek ni bil zgrajen brez pogodbe, tako, da ne ve, na kakšni osnovi temelji Pukšičeva trditev.
Zaradi počitnic bodo zamudniki zahtevke lahko začeli vlagati šele septembra. Tako je rok realno podaljšan za tri mesece, torej do začetka decembra. V koristnost podaljšanja pa dvomi tudi Slovenska nacionalna stranka. Njen prvak Zmago Jelinčič pravi: "Ker nihče ne bo nič dobil. Tisti, ki je vložil je že vložil. Večino so tako ali tako že zavrnili, tisti, ki pa so dobili so pa tako ali tako izbranci."
Država naj bi okoli 20 milijard tolarjev preplačanih vlaganj v telefonijo začela vračati leto ali dve po prodaji večinskega deleža v Telekomu. To naj bi se po zadnjih napovedih zgodilo po letu 2005.
110 milijonov kredita Darsu
Poslanke in poslanci so s 43 glasovi za in enim proti podali soglasje Družbi za avtoceste Republike Slovenije (DARS) za najetje kredita v višini 110 milijonov evrov pri Evropski investicijski banki za financiranje izgradnje slovenskih avtocest. Dars naj bi tako pri Evropski investicijski banki najel 110 milijonov evrov kredita, katerega ročnost je 25 let z najmanj petletnim moratorijem na odplačevanje glavnice. Z najetim kreditom pa naj bi financirali gradnjo avtocestnih odsekov: Hrastje - Kronovo (med Hrastjem in Lešnico), Bič - Hrastje (med Korenitko in Plusko) in Peračica - Podtabor.
Poleg tega pa so s 37 glasovi za in nobenim proti podali tudi državno poroštvo za omenjeni kredit. Poleg tega so podali tudi poroštvo za obveznosti v višini 20 milijonov evrov iz kredita, ki ga je prav tako pri Evropski investicijski banki najel javni sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja (47 za in nihče proti).
Sprejet zakon o varstvu osebnih podatkov, ratificirani meddržavni sporazumi,...
DZ je zadnji dan rednega julijskega zasedanja sprejel tudi zakon o varstvu osebnih podatkov, zakon o javni rabi slovenščine, zakon o višjem strokovnem izobraževanju in zakon o spodbujanju tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij. Poleg tega je sprejel še novelo zakona o pomilostitvi ter novelo zakona o prekrških, pa tudi dopolnitve zakona o preprečevanju posledic rudarjenja v rudniku živega srebra Idrija. DZ je sprejel zakon o preoblikovanju Sklada za sukcesijo v Javno agencijo za nasledstvo ter dopolnitve novele zakona o prevozih v cestnem prometu in spremembe novele zakona o železniškem prometu.
DZ je ratificiral 17 mednarodnih sporazumov, konvencij in protokolov, opravil pa je tudi mandatno-volilne zadeve.
Lucijan Bembič je bil imenovan za generalnega državnega pravobranilca, za predsednika državne revizijske komisije pa Aleksij Mužina. DZ je za novo pooblaščenko za dostop do informacij javnega značaja imenoval Natašo Pirc Musar, imenovan pa je tudi nacionalni svet za kulturo. Poslanke in poslanci so imenovali še Andreja Ranta za viceguvernerja in člana sveta Banke Slovenije ter nacionalni svet za kulturo in nov upravni odbor Prešernovega sklada. Novi drugi namestni predsednika računskega sodišča je Zoran Mladenovič.
