DZ po vetu ponovno potrdil novelo proračunskega zakona

Državni svetniki so odložilni veto na 6. marca sprejeto novelo zakona o izvrševanju proračuna, ki ureja izvajanje istega dne sprejetega rebalansa, izglasovali prejšnji teden. Čeprav imajo občine zaradi dogovora vlade s sindikati javnega sektorja višje stroške, pa jim novela ni zvišala povprečnine za leto 2019, so opozarjali.

DZ naj novelo zakona zavrni, je danes zahteval državni svetnik Milan Ozimič. Vlada bi morala po njegovih besedah pripraviti nov zakon, v njem pa urediti znesek povprečnine, ki pripada občinam v skladu z zakonom o financiranju občin, upoštevati pa tudi obveznosti iz naslova dogovora vlade s sindikati javnega sektorja. Zaradi izboljšanja plač zaposlenih v javnem sektorju v številnih občinah namreč ne bodo zmogli pokriti stroškov višjih plač zaposlenih v vrtcih in ostalih javnih zavodih, je pojasnil.

Finančni minister Andrej Bertoncelj je očitke državnih svetnikov zavrnil kot neutemeljene. Novela zakona o izvrševanju proračuna ureja zgolj vsebine, ki so vezane na tehnično izvršitev rebalansa proračuna, višina povprečnine pa je bila določena že s prejšnjo različico zakona, je pojasnil. Spomnil je tudi na dogovor ob uskladitvi višine povprečnine novembra lani, da bo posebna delovna skupina preverila učinke zvišanja plač zaposlenih v javnem sektorju na višino stroškov občin ter predlagala spremembe zakonodaje, s katerimi bi se zmanjšali stroški občin. Časa za to ima šest mesecev, zato se zdi Bertonclju veto državnih svetnikov preuranjen.

DZ je novelo zakona tokrat potrdil s 57 glasovi za in 26 proti. Za so poleg poslancev vseh petih koalicijskih strank glasovali še poslanci Levice in SNS. Tudi tokrat pa svojih glasov niso prispevali poslanci SDS in NSi.

Marko Pogačnik (SDS) je nasprotovanje pojasnil z besedami, da je vlada pripravila rebalans proračuna, ne da bi upoštevala potrebe po reformah. "V SDS smo prepričani, da Slovenija potrebuje reforme predvsem na področju pokojnin in zdravstva. In te reforme so nujno potrebne," je dejal.

V NSi so po besedah Mateja Tonina glasovali proti zaradi previsoko načrtovane porabe države z rebalansom, na kar je opozoril tudi fiskalni svet.

V koalicijskih strankah so državni svet spomnili, da je vlada višino povprečnine določila v skladu z dogovorom z reprezentativnimi združenji občin. "Vlada ne beži pred odgovornostjo in se zaveda morebitne problematičnosti višine povprečnine," je dejal Andrej Rajh (SAB) in tako kot Bertoncelj dodal, da so si predstavniki vlade in občin dali šest mesecev časa za preučitev ustreznosti dogovorjene povprečnine in tudi za ukrepanje.

V Levici se po besedah Luke Mesca strinjajo, da bi lahko občine dobile več denarja, vendar pa so proračunske dokumente podprli, ker prinašajo v slovenski politični prostor več pozitivnih novosti. Konec je pretiranega varčevanja v javnem sektorju, zagotovljenih je več sredstev za pokojnine, dodeljena so sredstva za dvig plač v javnem sektorju, ukinjena je zamrznitev socialnih transferjev in zajamčen je dvig proračunskih sredstev za zdravstvo, je naštel.

Če novele zakona ne bi podprli, bi to pomenilo financiranje proračunskih uporabnikov po dvanajstinah, je opomnil Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS). To pa bi bil "grozljiv udarec tako za lokalne skupnosti kot tudi za velik del javnega sektorja", je opozoril in napovedal podporo poslancev svoje stranke noveli zakona, kar sicer ne pomeni, da na splošno podpirajo vlado. Nasprotno, še toliko bolj ji bodo gledali pod prste, je napovedal.