Poročali smo že, da je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) Državnemu zboru odstopila prijavo zoper ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ki se nanaša na domnevno nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika z opravljanjem pedagoško-raziskovalnega dela v statusu samostojnega podjetnika. Kot so pojasnili, za obravnavo prijave niso pristojni, saj nezdružljivost funkcije za ustavne sodnike ureja Zakon o Ustavnem sodišču (ZUstSo) in ne Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPKI).
A po prejemu dopisa KPK iz Državnega zbora sporočajo, da tudi njihova Mandatno-volilna komisija ni pristojna za obravnavo takšne prijave. Kot je pojasnila Janja Sluga, poslanka in predsednica Mandatno-volilne komisije, nezdružljivost funkcije sodnika Ustavnega sodišča ureja 16. člen Zakona o Ustavnem sodišču. DZ je pristojen za obravnavo vprašanj s tega področja le za poslance na podlagi Zakona o poslancih, ne pa tudi za druge funkcionarje v Republiki Sloveniji.
"V skladu z načelom delitve oblasti je vsak organ samostojen in neodvisen pri izvajanju nalog s svojega delovnega področja. Državni zbor ni pristojen organ za izvajanje določb o nezdružljivosti ne po ZIntPK, ki to področje sistemsko ureja, ne po ZUstS, ki ureja nekatere primere nezdružljivosti za ustavne sodnike," je zapisala.
V odgovoru KPK so izpostavili odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2007, ki je presojalo skladnost Zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (ZNOJF-1) in odločilo, da je del izpodbijanega zakona v neskladju z Ustavo, del določb pa razveljavilo. Z ZNOJF-1 je prišlo do ukinitve KPK kot samostojnega državnega organa, naloge nadzora nad nezdružljivostjo in naloge v zvezi s poročanjem javnih funkcionarjev o njihovem premoženjskem stanju pa so bile prenesene na komisijo DZ. Ustavno sodišče je presodilo, da je takšna nadzorna funkcija DZ glede nezdružljivosti funkcije z dejavnostjo, ki se nanaša na na vse funkcionarje, sporna z vidika načela delitve oblasti, ker pomeni koncentracijo pristojnosti nadzora nad javnimi funkcijami pri DZ.
Iz odločbe Ustavnega sodišča izhaja tudi stališče, da je zakonska ureditev, po kateri komisija, sestavljena le iz poslancev DZ, z namenom preprečevanja korupcije opravlja nadzor nad premoženjskim stanjem in spoštovanjem nezdružljivosti pri opravljanju javne funkcije z drugimi funkcijami in funkcionarji, ki jim Ustava zagotavlja samostojen in neodvisen položaj (npr. ustavni sodniki, varuh človekovih pravic, člani Računskega sodišča), v neskladju z načelom delitve oblasti v Ustavi. V primeru, ko bi DZ izvrševal nadzor nad nezdružljivostjo funkcije z dejavnostjo nad ustavnimi sodniki (ali drugimi funkcijami v Republiki Sloveniji), bi prišlo do enakega položaja, ki ga je Ustavno sodišče že prepoznalo kot neskladnega z Ustavo.
Z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije je bila v pravni red na sistemski ravni vpeljana ureditev nezdružljivosti, ki naj bi do predhodnih specialnih ureditev vzpostavila komplementarna in medsebojno povezana razmerja. Nezdružljivost funkcije z opravljanjem dejavnosti velja za celotni javni sektor, če drug zakon vprašanj, ki so urejena s tem zakonom, ne ureja drugače, še opominja Sluga. Pri tem je pomembno, da je KPK organ, ki izvršuje pristojnosti in opravlja naloge, ki so določene v zakonih.
"Pristojnost KPK za odločanje o nezdružljivosti funkcije s pridobitno dejavnostjo tako po našem mnenju vključuje uporabo sistemskega in posebnega zakona," je sklenila Sluga.
KOMENTARJI (356)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.