Ob prvem glasovanju julija je sicer DZ predlog potrdil s 46 glasovi za in 28 proti, tokrat pa je bil izid glasovanja drugačen. Tokrat so novelo podprli vsi navzoči poslanci SDS, NSi, SMC in SNS, poslanec DeSUS Robert Polnar in poslanca narodnih skupnosti.
Predlogu so tokrat nasprotovali v opozicijskih SD, LMŠ, Levici, SAB in NeP, medtem ko so se ob prvem glasovanju nekateri poslanci SD, SAB in NeP vzdržali. V DeSUS pa so danes glasovali neenotno, saj sta dva poslanca, Ivan Hršak in Branko Simonovič, tokrat sprejemu novele nasprotovala, medtem ko sta prvič glasovala za.
Da poslanci DeSUS ne bodo glasovali enotno, je v razpravi napovedal Simonovič. Kot je dejal, je treba na vsa odprta vprašanja konkretneje odgovoriti in se pogovoriti o pripravi sistemskega zakona, ki bo usklajen z zakonodajo EU.
Predlog zakonske novele, ki jo je DZ sprejel julija, je sicer prinašal uskladitev tega področja s pravnim redom EU oziroma prenos evropske direktive, ki je namenjena zmanjšanju neenakopravnega položaja domačih in tujih ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev.
Državni svetniki pa so na novelo izglasovali odložilni veto. Kot je danes pojasnil predsednik komisije DS za kulturo, znanost, šolstvo in šport, ki je sicer predlagala veto, Branimir Štrukelj nova zakonska ureditev prinaša le dodatno nesorazmerno obdavčitev slovenskih izdajateljev in ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, kar pomeni diskriminatorno oziroma neenako obravnavo.
Sprejeti zakon po njegovih besedah pomeni prikrito obdavčitev slovenskih izdajateljev in ponudnikov, ker jih postavlja v podrejen položaj v primerjavi s tujimi ponudniki. Ti namreč na slovenskem trgu le pridobivajo prihodke, v avdiovizualno produkcijo pa ne vlagajo niti ne plačujejo nobenih davščin, je dodal.
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je očitke zavrnila ter pojasnila, da evropska direktiva jasno določa, da se lahko finančni prispevki za tuje ponudnike medijskih storitev uvedejo le, če veljajo tudi za domače. Novela tako nalaga plačilo letnega prispevka za razvoj evropskih avdiovizualnih del v višini šest odstotkov bruto letnega prihodka, ustvarjenega v Sloveniji, ki so ga v proračunski sklad dolžni plačati vsi ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev, tako domači kot tuji.
Fridl Jarčeva je še opozorila, da ob morebitnem nesprejetju zakona oziroma nepravočasnem prenosu direktive Sloveniji grozi kazen.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.