'Ta dokument je zame novo dejstvo'

Minister za visoko šolstvo Gregor Golobič je zatrdil, da za dokument o reprogramiranju kredita skupini Ultra, ki ga je na današnji seji DZ razkril Andrej Vizjak (SDS), ni vedel. Kot pravi, njegove izjave na seji DZ, da Ultra ni imela reprogramiranih kreditov, niso bile natančne, saj "sem izhajal iz dokumentov, ki sem jih imel na razpolago".

Kot je še pojasnil, je Ultri v preteklih dneh zastavil vprašanje, ali se je kadarkoli zgodilo, da podjetje ni poravnalo svojih obveznosti v skladu s pogodbo. Odgovor je bil, da se to ni zgodilo, pravi, "res pa je, da so pri določenih kreditih z NLB dosegli aneks h kreditni pogodbi, s katerim so pogodbo spremenili. Tako so omogočili drugačno dinamiko vračanja posojil, ki se odvija".

Hkrati je Golobič ponovno zatrdil, da skupina Ultra nima nezavarovanih posojil. Tako posojila kot aneksi k posojilom so bili po njegovih besedah izvedeni po postopku in z enakimi težavami, kot velja za vsa druga podjetja. Danes razkriti dokument pa to najbolj jasno dokazuje, še dodaja.

Dokument še dokazuje, tako Golobič, da je v tem primeru posojila angažiranih vrsta zavarovanj in poroštev. Prav tako je iz njega razvidno, "da so bili krediti podjetja Ultre v NLB deležni kvečjemu ostrejše in nikakor privilegirane obravnave".

Dokumentacija o tem posojilu še pove, nadaljuje Golobič, da je bilo posojilo Ultre, katerega plačilo je zapadlo lanskega oktobra, v začetku leta obravnavano na organih NLB na kreditnem odboru, in sicer na način kot za vse ostale.

Banka je ta aneks h kreditni pogodbi odobrila, spremenila dinamiko višine posameznih obrokov ter določila višjo obrestno mero, zahtevala dodatna zavarovanja in zaračunala sodne stroške. Ugotovila je tudi, da vsa zavarovanja presegajo vrednost posojila. Kasneje je banka še enkrat za dva meseca podaljšala rok za izpolnitev teh obveznosti, je pojasnil Golobič.

Zatrdil je, da je leta 2007 Ultro zapustil, ne prej in ne kasneje pa se ni v nobenem primeru angažiral pri nobenem posojilu pri nobeni banki. Pri svojih izjavah, nadaljuje, je izhajal iz dokumentov, ki so bili javno dostopni vsem.

Po Golobičevem mnenju ostaja vprašanje, ali "so podjetja skupne Ultra tista, ki v Sloveniji ne smejo meti nobenega kredita. Torej ne, ali so privilegirana, ampak ali morajo biti obravnavana slabše kot vsi drugi". To je po njegovih besedah očitno ambicija tistih, ki "gonijo to kampanjo in so se danes razgalili v DZ z odsotnostjo argumentov".

Preiskovalna komisija bo tako v četrtek z dodelitvijo statusa preiskovanca vendarle omogočila, da se bo o stvareh začelo razpravljati argumentirano in na podlagi ustreznih primerjav, kaj se v bankah dogaja in kakšne obravnave so deležni posamezni subjekti, je še dejal minister.

Morali bi vložiti kazensko ovadbo

SDS je sklic današnje izredne seje DZ zahtevala potem, ko so sredi lanskega leta v javnost prišle informacije, da je NLB brez ustreznih zavarovanj odobrila za šest milijonov evrov posojil podjetjem v skupini Ultra. Pri NLB teh informacij ni bilo mogoče preveriti, je priznal Andrej Vizjak, Golobič pa je dejal, da je "verjetno prejšnji predsednik uprave falsificiral dokument in ga posredoval gospodu Vizjaku". Nova uprava je posredovala vse podatke, je poudaril.

Če so dokumenti res ponarejeni, potem bi morali vložiti kazensko ovadbo, je menil Srečko Prijatelj (SNS). Golobič pa je povedal, da je ovadbe vložila banka in tudi sam je vložil nekaj civilnih tožb, nekaj pa jih morda še bo.

V vseh poslanskih skupinah se strinjajo, da je treba razčistiti sume nezakonitega odobravanja kreditov podjetjem, ob čemer pa so poslanci koalicije SDS očitali, da je sklic današnje izredne seje zahtevala z namenom političnega obračunavanja. "V SLS ne želimo sodelovati v tem političnem obračunavanju," je dejal Franc Bogovič in dodal, da so ravno nerazčiščene zamere vzrok za politično stanje, kakršnega imamo v Sloveniji.

Treba je raziskati okoliščine

Cvetka Zalokar Oražem (Zares) je zatrdila, da je SDS sklic izredne seje zahtevala na podlagi ponarejenih dokumentov, hkrati pa ugotovila, da v "štabu SDS očitno ocenjujejo, da je Golobič njihov glavni politični tekmec, ki jim lahko prepreči naskok na oblast na prihodnjih volitvah, morda celo na takojšnjih izrednih".

V SNS nasprotno menijo, da je treba raziskati okoliščine konkretnega kredita Ultri. Ne gre za določeno osebo, gre za poštenost in enak odnos do posojilojemalcev, je dejal Bogdan Barovič.

Tudi v poslanski skupini LDS se strinjajo, da je treba sume glede kreditiranja Ultre ustrezno razčistiti, a je Ljubo Germič spomnil, da se s tem vprašanjem ukvarja preiskovalna komisija DZ, ki še niti ni začela dobro z delom. Melita Župevc pa je dodala, da v SD podpirajo sklep, oblikovan na seji matičnega odbora DZ za finance, s katerim naj bi Banki Slovenije predlagali, da državnemu zboru poroča v okviru svojih ustavnih in zakonskih pooblastil za zagotavljanje stabilnosti bančnega sistema.

Finančni minister Franc Križanič je o podatkih, ki jih Banka Slovenije ugotovi med nadzorom nad poslovanjem bank, povedal, da so zaupne narave, ki jih je mogoče DZ posredovati zgolj v obliki povzetka, iz katerega pa ne smejo biti razvidni podatki za posamezne banke. Sicer pa je Banka Slovenije dolžna z morebitnimi podatki, ki kažejo na sum katerih koli kaznivih dejanj, seznaniti pristojne organe.